Page 75 - Politike človekovih pravic

Uveljavljanje človekovih pravic 1.6

spremembe, ki sta jih prinesla po eni strani sama dotedanja izkušnja
in ideja pomembnosti razvoja konstitucionalizma, z njim povezanih
delitve oblasti po sistemu nadzora in ravnovesij ter vloge človekovih
pravic, hkrati pa tudi aktualni družbeni ter ekonomski in politično-
ideološki procesi, povezani z industrializacijo ter s tržno ekonomijo. Z
izjemami, kot sta omenjeni leninska in vidovdanska ustava, nastanek
novih držav v Evropi in z njimi prvih demokratičnih ustav, sprejetih
v obdobju neposredno po prvi svetovni vojni, predstavlja pomemben
dosežek v procesu razvoja in varstva človekovih pravic pred posegi
drugih ter še posebej države – a žal, kot so pokazali nadaljnji zgodo-
vinski dogodki, zgolj na papirju, saj so bile države same neuspešne pri
zagotavljanju pogojev za učinkovito delovanje političnega sistema.
Novim demokratičnim državam je manjkalo tudi izkušenj z delova-
njem demokratičnega parlamentarizma, slabo razvita demokratična
kultura v Italiji in Nemčiji pa ni prispevala k razreševanju konfliktov
na racionalen način. V obeh deželah, kjer je bila vloga države zgodo-
vinsko bolj poudarjena, so prevladovali avtoritarni vzorci upravljanja
in obnašanja. Novim parlamentarnim sistemom je prav tako primanj-
kovalo varovalnih mehanizmov, ki bi preprečevali pogosto razpuščanje
parlamenta in oblikovanje novih vlad. Uspeh parlamentarne demokra-
cije je zmanjševala tudi radikalnost posameznih strank, ki niso hotele
prevzeti svojega deleža odgovornosti za delovanje demokracije ali pa
so parlamentarne oblike delovanja hotele zgolj izrabiti za svoj pohod
na oblast (Papuashvili, 2017). Začetni primer so ruski boljševiki, ki so
l. 1917 z revolucionarnim prevzemom oblasti in leto kasneje s spreje-
mom leninske ustave v bistvu preprečili sprejem moderne ustave, ki bi
razglasila podobno raven človekovih pravic, kot so jih jamčile ustave
držav zahodne Evrope (Jambrek idr., 1988). V desetletju, ki je sledilo
po koncu prve svetovne vojne, se je z nastankom velike finančne kri-
ze leta 1929, ki je imela za vzpostavljene prve demokratično konsti-
tutivne temelje zahodnega sveta katastrofalne posledice, pokazal tudi
pomen gospodarske ter socialne stabilnosti. Te posledice so vodile do
iskanja rešitev v totalitarnih ideologijah, povezanih z nacionalnimi ali
razrednimi vrednotami in zavračanjem idej o človekovih pravicah ter
s prizadevanjem za totalno oblast oz. podreditev vseh ljudi in celot-
ne civilne družbe državi, ki postane zgolj instrument za uresničevanje
ene strankarske volje. Avtoritarne in populistične stranke so človeko-
ve pravice ter pravice manjšin uspele postopoma odpraviti z uporabo
večinskega načela odvzemanja pravic manjšinam, ki mu posamezne

75