Page 77 - Politike človekovih pravic
P. 77

Uveljavljanje človekovih pravic  1.6

            tudi pravico do nepristranskega sojenja (Jambrek idr., 1988; Primus,
            1996; Traverso, 2017).
              Že v začetku leta 1941 je ameriški predsednik Roosevelt koncept člo-
            vekovih pravic umestil na dnevni red svojega nagovora kongresa, v ka-
            terem je svojo vizijo sveta utemeljil na štirih temeljnih svobodah člove-
            ka: (1) svobodi govora in izražanja; (2) svobodi čaščenja (angl. warship);
            (3) svobodi pred željo (angl. from want) in (4) svobodi pred strahom.
              Prav omenjene pravice so po kasnejšem srečanju Roosevelta z britan-
            skim predsednikom vlade Churchillom predstavljale temelj naslednjih
            ključnih medvojnih dokumentov, povezanih z vsebinami človekovih
            pravic: (1) skupne deklaracije, poznane pod imenom The Atlantic Char-
            ter (1941), (2) deklaraciji Združenih narodov iz leta 1942 ter (3) t. i. drugi
            verziji Listine pravic (1944), kot jo je poimenoval Roosevelt in v katero
            so bile dodane še pravice do zdravja, izobraževanja, dela, hrane, obleke,
            doma in rekreacije (Newman in Weissbrodt v Freemann, 2011, str. 38).
              Vse navedene vsebine so bile po koncu druge svetovne vojne v obliki
            pravnih in političnih zavez držav s celega sveta in z vzpostavitvijo Or-
            ganizacije združenih narodov (OZN) leta 1945 utemeljene s sprejemom
            Splošne deklaracije človekovih pravic, še posebej njene preambule (United
            Nations General Assembly, 1948).
              Iz vsebine preambule k Splošni deklaraciji človekovih pravic (United
            Nations General Assembly, 1948):
              •  [K]er pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh
                članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic
                temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
              •  ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do bar-
                barskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev
                sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja
                in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za
                najvišje prizadevanje človeštva;
              •  ker je nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo
                prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu
                zoper tiranijo in nasilje;
              •  ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov
                med narodi;
              •  ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v
                temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človeko-
                ve osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da


                                                            77
   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82