Page 76 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega

družbene skupine niso nasprotovale, vse dokler se to isto ni zgodilo
tudi njim. Totalitarne stranke in gibanja, ki so prišli na oblast v srednji
in vzhodni Evropi, so tako na opisani način pod krinko izrednih raz-
mer in z obljubami o zagotovitvi novega reda ter miru povsem zanikali
ustavno zamišljene in vzpostavljene ideje ter poslanstva zagotavljanja
in varovanja človekovih pravic (Caldwell, 2020).
Navkljub povojnim pozitivnim procesom ter rezultatom v obdobju
po prvi svetovni vojni ne Društvu narodov in ne državam ter njihovim
ustavnim zavezam, tako zaradi osebnostnih kot ideološko vodenih
interesov, ni uspelo izpolniti razvojnega demokratičnega poslanstva
države in njenih ljudi. Vsi, posebej tudi prvi poskusi mednarodnih do-
sežkov so bili ob vrsti zahtevnih gospodarskih in socialnih razmer pov-
sem nemočni ter pozabljeni v odnosu do neslutene širitve avtoritarnih
nacionalističnih idej v Evropi, ki je neizbežno vodila v drugo svetovno
vojno (1939–1945).
Obdobje druge svetovne vojne v Evropi, ki jo je sprožil napad nacistične
Nemčije na Poljsko leta 1939 (še pred tem je Nemčija zasedla in ukinila
Češkoslovaško republiko), je čas najbrezobzirnejšega ter najkrvavej-
šega teptanja osnovnih pravic in svoboščin ljudi ter celotnih narodov
na zasedenih ozemljih in kršenja temeljnih načel mednarodnega pra-
va. Zaradi načrtovanega kršenja osnovnih civilizacijskih norm in sis-
tematične krutosti povzročiteljev, ki so s koncentracijskimi taborišči
vzpostavili pravo industrijo smrti, ta vojna presega vse doslej znane
načine preganjanja in iztrebljanja ljudi. Nacistična in tudi fašistična
ideologija sta poudarjali manjvrednost celih narodov ter ras ali jim od-
rekala pravico do obstoja. Nacistična Nemčija in fašistična Italija sta
v osvajalnih pohodih zasedli velika ozemlja drugih držav, nekatere pa
sta si razdelili in priključili. Pri tem so jima pomagale tudi nekatere
druge države (Madžarska, Romunija, Bolgarija). Vojaške enote, različ-
ne vojaške uprave in policije so na zasedenih ter proti mednarodnemu
pravu priključenih ozemljih izvajale najrazličnejše oblike preganjanja
domačega prebivalstva, vključno z izseljevanjem, s prisilnim novače-
njem v svojo vojsko, z zapiranjem in izganjanjem v delovna ter uni-
čevalna taborišča, kjer so izvajali tudi razne medicinske poskuse na
ljudeh. Hkrati s plenjenjem imovine domačih ljudi in z uvajanjem re-
presalij nad civilisti so se posluževali tudi zajemanja talcev. Celotnim
narodom so odrekali pravico do obstoja in razvoja, izkoriščali njihova
naravna bogastva in industrijske zmogljivosti, onemogočali izobraže-
vanje ter kakršno koli nujno pomoč, njihovim pripadnikom pa odvzeli

76