Page 71 - Politike človekovih pravic

Uveljavljanje človekovih pravic 1.6

temeljno vodilo obdobja širjenja konstitucionalizma, ki sledi njegovim
opisanim začetkom.
Devetnajsto stoletje štejemo kot stoletje širjenja ustavnosti (predvsem
v Evropi) in pisanih ustav, ki urejajo državno oblast izhajajoč iz načela
ljudske suverenosti in postopoma vključujejo pravice posameznika ter
zagotavljajo njegovo varstvo nasproti oblasti.
Ker je bilo plemstvo skupaj z vladarji v Evropi še vedno precej moč-
no, so ustave pri izvajanju oblasti sprva predvidevale le omejeno so-
delovanje ljudstva. Pomen volitev kot načina zamenjave vladajočih in
sredstvo nadzora nad oblastjo je bil na začetku pogosto zelo skromen,
vendar je postopoma naraščal s širjenjem volilne pravice.
V Evropi je sicer prva in hkrati tudi najstarejša ustava na svetu ustava
San Marina iz leta 1600, ki se neprekinjeno uporablja vse do današnjih
dni. Ker pa je ustava države nekodificirana, kar pomeni, da vsi njeni
elementi niso del zakonodaje, se kot najstarejša pogosto navaja ustava
30
Združenih držav Amerike iz leta 1788. 3. maja 1791. leta je bila kot dru-
ga v Evropi sprejeta ustava Poljske, ki je zaradi rusko-poljske vojne leta
1792 sicer učinkovala zgolj eno leto, je pa v besedilu ustave vzpostavila
ustavno monarhijo z jasno razdelitvijo izvršilne, zakonodajne in sodne
oblasti. Tej je nato leta 1795 sledila že omenjena ustava Francije, leta
1814 in 1815 sta bili sprejeti ustavi severnoevropskih držav Norveške
in Nizozemske, sledile so jim Belgija (1831), Luksemburg (1841), Švica
(1848), Italija z Albertinskim statutom (1848), Danska (1849), Avstrija
s t. i. »decembrsko ustavo» (1867), Nemčija ob združitvi (1871). Države
srednje Evrope so se ustavnemu valu večinoma pridružile po letu 1848,
medtem ko so države vzhodne Evrope prve ustave, ki so določale tudi
obseg pravic državljanov, sprejele šele proti koncu 19. stoletja, Rusija
komaj na začetku 20. (Jambrek idr., 1988; Trone, 2006; Lampe, 2010;
Daum, 2023).
Prva svetovna vojna (1914–1918), ki je zajela večji del sveta, je spre-
menila način razmišljanja in dojemanja sveta ter s tem tudi človekovih
pravic. Spremenile so se dotedanje ustaljene oblike življenja in druž-
benih odnosov ter pojavile številne nove ideje. Propadle so najstarejše
imperialne države, številni predvsem evropski narodi pa so se osvobo-
dili ter na načelih spoštovanja pravic človeka in državljana oblikovali
nove države. Kot enega od pomembnih dosežkov ob koncu te vojne
30
Nanjo sta vplivala Corpus Juris Civilis in rimsko običajno pravo, z vsebinami OZN-ove Dekla-
racije o državljanskih pravicah iz leta 1974 je bila ustava San Marina sicer zadnjič dopolnjena
leta 2002.

71