Page 90 - Politike človekovih pravic

2 Obrazi politik(e) in človekovih pravic

ter glede na filozofsko razumevanje politike. Takšno pojmovanje je ute-
meljeno z navajanjem številnih pogledov in opredelitev politike, ki so
jih skozi čas podajali t. i. klasiki politične misli (str. 29–35).
Zgodovinsko gledano korenine pojmovanja politike in političnos-
ti lahko postavimo v obdobje antike, ko so bile vzpostavljene prve
politične skupnosti, imenovane polisi. Ti so po mnenju Aristotela
predstavljali najboljšo obliko družbene organizacije, v kateri so lahko
delovali (izbranci; op. avt.) državljani – zoon politikon. Z deli Platona in
Aristotela so se tako odprle prve razprave o politiki, ki so se jim vse do
danes pridruževale nove ali dodelane, kljub temu da se zdi, da je nara-
va izhodiščnega vprašanja ostala precej nespremenjena. V tem smislu
Marsh in Stoker (2002, str. 8–9) menita, da je iskanje vprašanja o poli-
tiki predvsem ontološke narave, saj nas vsakokrat zanima, kaj je to in
kaj je o tem sploh treba vedeti. Navezujoč se na Haya določita dva širša
vidika opredeljevanja političnega, pri čemer se prvi navezuje na insti-
tucionalno areno, ki jo oblikuje in v kateri se nato izvaja politika, drugi
pa na družbene procese, ki se odvijajo, ko se oblast odloči (ne)delovati.
V primeru prvega se prevladujoče osredotočamo na razumevanje poli-
tike z vidika njenih institucij, pri drugem pa preko poznavanja moči v
družbi in boja zanjo na politiko z vidika (re)distribucije virov ter s tem
vsaj posredno njene dobrobiti.
Na najrazumljivejši in hkrati najpreprostejši način pa je kompleks-
nost razumevanja politike možno razložiti kar preko poznavanja nje-
nega etimološkega ozadja. V angleškem jeziku se namreč za opisovanje
političnega uporabljajo trije različni izrazi, ki dajejo poudarke trem raz-
2
ličnim vsebinam razumevanja tega fenomena. V primeru, ko se o po-
litiki razpravlja z vidika zvrsti političnega sistema neke države pa tudi
ideologije, boja za moč in prevlado, ki se v parlamentarnih strankarskih
demokracijah izvaja skozi strankarsko delovanje, še prav posebej v času
volilnih kampanj in na volitvah samih, se zanjo uporablja splošen (tudi
pogovorno najpogosteje uporabljen) izraz politika kot politics. Gre za
tisti del politike, ki od vseh odraža najčustvenejšo, interesno vodeno
dejavnosti. Kadar v nasprotju z opisanim govorimo o politiki kot nizu
racionalnih, predvidljivih in na pravilih opredeljenih aktivnosti ter

2
Problematika, s katero se srečuje večina ostalih evropskih jezikov, je, da se omenjene vsebine
ne opisuje z več izrazi, ampak zanje obstaja en sam. Tako, denimo, v nemškem jeziku govori-
mo o die Politik, v italijanskem o la politica, v francoskem o la politique, slovenski jezik pozna
zgolj izraz politika, s podobno problematiko v svojem jeziku so se srečali tudi hrvaški politolo-
gi (Petak, 2007).

90