Page 89 - Politike človekovih pravic

Kaj vse je torej politika 2.1

V tako opisanih konstelacijah pa podoba človekovih pravic skozi
prizmo politike ni nujno »zgolj« vprašanje vsebine moči ali pa odgo-
vornosti državnih institucij, temveč je pogosto tudi orodje političnega
samo po sebi, oz. kot bi zapisal Balibar (2013, str. 20), »zatorej mora
biti politika človekovih pravic tudi politika drugega reda [politics of the
second order] ali pa ‘politika politike‘ [politics of politics]«.
1 Temeljne podobe politike človekovih pravic je možno strniti v nas-
lednje štiri skupine »političnega« (Beetham, 1995; Ingram, 2002; Bali-
bar, 2013; Douzinas, 2013):

1. človekove pravice skozi vidik uporabe moči in ideologij;
2. človekove pravice skozi vidik delovanja političnih organizacij oz.
institucionalizacije moči, vključno s sistemom javnoupravnega
managementa;
3. človekove pravice skozi vidik avtonomnega političnega delovanja
na posameznih vsebinskih področjih skupin, ki so odgovorni »no-
silci« pravic (angl. rights-holders), in tistih, ki pravice »zahtevajo«
(angl. rights-claimants);
4. človekove pravice kot »politika pravic«.

O vseh navedenih različnih podobah politike in političnega v odnosu
do človekovih pravic bo govora v tem delu knjige, kjer bodo omenjene
podobe politike in njihove temeljne značilnosti opisane ter oprede-
ljene skozi teoretski okvir politologije (lahko tudi znanosti oz. vede o
politiki; op. avt.) in nadalje ilustrirane na konkretnih vsebinah, pove-
zanih s človekovimi pravicami.

2.1 Kaj vse je torej politika 2.1
Čeprav je zastavljeno vprašanje navidezno preprosto, pa (vsaj) polito-
loška stroka pri podajanju odgovorov nanj opozarja, da imamo pri razu-
mevanju besede politika opraviti z vsebinsko prepletenim in ne popol-
noma določljivim fenomenom. Tako, denimo, Heywood (1999, str. 52)
zapiše, da lahko ponudimo toliko opredelitev politike, kolikor različnih
avtoritet in njihovih pogledov nanjo obstaja, kar po McLeanu in McMil-
lanu (1996, str. 388) nadalje vodi do težav v iskanju splošnega soglasja o
tem, katere vidike družbenega življenja razumeti kot »politične«. V do
sedaj enem najanalitičnejših del o vprašanju politike, ki je leta 1997 izšlo
v Sloveniji (Bibič, 1997), urednik razumevanje politike strukturira glede
na njeno splošno pojmovanje, z enačenjem z demokracijo, glede na časov-
no dimenzijo, v katero uvrsti tekste o novi oz. postmoderni političnosti,

89