Page 89 - Politike človekovih pravic
P. 89

Kaj vse je torej politika  2.1

              V tako opisanih konstelacijah pa podoba človekovih pravic skozi
            prizmo politike ni nujno »zgolj« vprašanje vsebine moči ali pa odgo-
            vornosti državnih institucij, temveč je pogosto tudi orodje političnega
            samo po sebi, oz. kot bi zapisal Balibar (2013, str. 20), »zatorej mora
            biti politika človekovih pravic tudi politika drugega reda [politics of the
            second order] ali pa ‘politika politike‘ [politics of politics]«.
            1  Temeljne podobe politike človekovih pravic je možno strniti v nas-
            lednje štiri skupine »političnega« (Beetham, 1995; Ingram, 2002; Bali-
            bar, 2013; Douzinas, 2013):

              1. človekove pravice skozi vidik uporabe moči in ideologij;
              2. človekove pravice skozi vidik delovanja političnih organizacij oz.
                institucionalizacije moči, vključno s sistemom javnoupravnega
                managementa;
              3. človekove pravice skozi vidik avtonomnega političnega delovanja
                na posameznih vsebinskih področjih skupin, ki so odgovorni »no-
                silci« pravic (angl. rights-holders), in tistih, ki pravice »zahtevajo«
                (angl. rights-claimants);
              4. človekove pravice kot »politika pravic«.

              O vseh navedenih različnih podobah politike in političnega v odnosu
            do človekovih pravic bo govora v tem delu knjige, kjer bodo omenjene
            podobe  politike  in  njihove  temeljne  značilnosti  opisane  ter  oprede-
            ljene skozi teoretski okvir politologije (lahko tudi znanosti oz. vede o
            politiki; op. avt.) in nadalje ilustrirane na konkretnih vsebinah, pove-
            zanih s človekovimi pravicami.


            2.1  Kaj vse je torej politika  2.1
              Čeprav je zastavljeno vprašanje navidezno preprosto, pa (vsaj) polito-
            loška stroka pri podajanju odgovorov nanj opozarja, da imamo pri razu-
            mevanju besede politika opraviti z vsebinsko prepletenim in ne popol-
            noma določljivim fenomenom. Tako, denimo, Heywood (1999, str. 52)
            zapiše, da lahko ponudimo toliko opredelitev politike, kolikor različnih
            avtoritet in njihovih pogledov nanjo obstaja, kar po McLeanu in McMil-
            lanu (1996, str. 388) nadalje vodi do težav v iskanju splošnega soglasja o
            tem, katere vidike družbenega življenja razumeti kot »politične«. V do
            sedaj enem najanalitičnejših del o vprašanju politike, ki je leta 1997 izšlo
            v Sloveniji (Bibič, 1997), urednik razumevanje politike strukturira glede
            na njeno splošno pojmovanje, z enačenjem z demokracijo, glede na časov-
            no dimenzijo, v katero uvrsti tekste o novi oz. postmoderni političnosti,


                                                            89
   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93   94