Page 116 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Nastja Cotič, Petra Furlan in Sanela Hudovernik

Izhajajoč iz predloga za strukturo na novo nastajajočega kurikuluma za
vrtce opazimo nove elemente, med drugim tudi jasno poudarjeno načelo
vključevanja medpodročnih dejavnosti ter strokovno podporno vsebino za
načrtovanje in spremljanje neposrednega dela z malčki/otroki, kar bo raz-
vidno v novem poglavju/podpoglavju kurikuluma (Zavod Republike Slove-
nije za šolstvo 2022). Glede na definicijo medpodročnega učenja (Shoema-
ker 1989) lahko v novem kurikulumu pričakujemo povezovanje skupnih zna-
čilnosti področij v smiselno celoto, kar odraža realen, interaktiven svet. Tak
način poučevanja omogoča prenos znanja, osredotočenega na otroka in na
ustrezno gradivo, kar se tudi kaže v veliki motivaciji (Rennie, Venville in Wal-
lace 2013; Barnes 2015). Poleg omenjenega z medpodročnim povezovanjem
vsebin krepimo otrokovo samozavest, izboljšamo sposobnost kritičnega mi-
šljenja, spodbujamo razumevanje odnosov med perspektivami, ki izhajajo iz
različnih področij (Volk idr. 2020), razvijamo uporabo znanja in poglobljeno
razumevanje (Lake 1994). Marina Volk (2019) še dodaja, da je medpodročno
učenje v primerjavi s predmetno ločenim učenjem otrokom bližje, znanje na
višjih ravneh (uporaba, analiza in posploševanje) pa večje.
Vobstoječem Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport in Za-
vod Republike Slovenije za šolstvo 1999) je zapisano, da naj učenje predšol-
skega otroka temelji na pridobivanju različnih izkušenj in neposrednih aktiv-
nostih. Učenje matematike v predšolskem obdobju poteka predvsem preko
igre, izkustvenega učenja, opazovanja in razlage (Cotič in Felda 2014), uče-
nje naravoslovja pa še preko raziskovanja (Katalinič 2010). Podobno medpo-
dročna matematično-naravoslovna znanja otroci pridobivajo predvsem z iz-
kušnjami, ki so povezane s konkretnimi dejavnostmi (Gallenstein 2005). S po-
vezovanjem omenjenih vsebin otroke opremimo s spretnostmi za realno ži-
vljenje(Sherrod,Dwyerin Narayan 2009),medsamimučenjemso v večji meri
motivirani in zavzeti (Ríordáin, Johnston in Walshe 2016).
Načrtovanje in izvedba medpodročnih dejavnosti z vidika priprave vzgo-
jitelja nista enostavna. Uspešnost izvedbe je odvisna od visoke ravni znanja
(Parker, Heywood in Jolley 2012) in sposobnosti vzgojiteljev, da znanje pove-
zujejo v smiselno celoto (Heywood, Parker in Jolley 2012). Pri tem morajo biti
prilagodljivi in sposobni črpati znanje s številnih področij, saj bodo le tako
lahko reševali probleme z medsebojno povezanimi dejavniki (Greenwood
2013). S tega vidika pa postane izvedba medpodročnega povezovanja vpraš-
ljiva, saj raziskave kažejo, da čeprav so vzgojitelji navdušeni nad takim nači-
nom poučevanja, ne znajo jasno opredeliti ciljev medpodročnih dejavnosti
(Venville idr. 1998), v večji meri menijo, da jim to predstavlja izziv (Heywood,
Parker in Jolley 2012; Brenneman idr. 2019) ter da o tem nimajo dovolj znanja,
zato si želijo dodatna izobraževanja (Mešinović 2019).
116