Page 138 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 138
Mirjana Kontestabile Rovis in Majda Cencič
učiteljišču je poučeval slovenščino, srbohrvaščino in logiko v obdobjih 1959–
1963 in 1965–1966. Ko je kdo zbolel ali bil odsoten, je poučeval še logiko, psi-
hologijo, angleščino in ruščino.
Pripomočki in postopek zbiranja podatkov
Za zbiranje podatkov smo uporabili polstrukturirani intervju, ki omogoča
prožno tehniko zbiranja podatkov z vprašanji odprtega tipa (Vogrinc 2008).
Za vprašanja je bila uporabljena strategija lijaka, vprašanja odprtega tipa pa
smo dopolnili z vprašanji zaprtega.
Pri zbiranju podatkov smo upoštevali načela etike ter Zakon o varstvu
osebnih podatkov in avtorske pravice. Najprej smo pridobili stike vseh še
živečih profesorjev učiteljišča, ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi. Po
telefonu smo intervjuvance najprej prosili za sodelovanje ter jih obvestili o
namenu in poteku intervjuja pa tudi posredovali okvirna vprašanja. Po pri-
stanku smo jih obiskali, v večini na njihovih domovih, ter snemali intervjuje
z računalniškim programom Audacity.
Zbiranje podatkov z navedenimi profesorji je potekalo od 11. decembra
2015do14.julija2016.Podatkeintervjujevsmonatoubesedilioz.naredilitran-
skripcijo. V raziskavi smo uporabili tudi osebne spomine nekdanjega profe-
sorja, objavljene v knjigi Moje zgodbe (Hasl 2013). Vključili smo tudi arhivske
dokumente, ki se nanašajo na delovanje učiteljišča in so dostopni v arhivu
v Kopru ter Novi Gorici. V besedilu predstavljamo le del rezultatov iz obse-
žnejše raziskave, ki se usmerjajo v temo komunikacije in odnosov na učitelji-
šču Portorož – Koper.
Obdelava podatkov
Za obdelavo kvalitativnih podatkov iz intervjujev in različnih dokumentov
smo uporabili kombinacijo narativne ter hermenevtične analize (Krmac in
Cencič 2023). Za narativno analizo smo se odločili, ker nas je zanimalo, kako
profesorji učiteljišča predstavljajo svoje osebne izkušnje in poglede na od-
nose ter komunikacijo in kako je delovanje učiteljišča predstavljeno v raz-
ličnih dokumentih. S hermenevtično analizo (Krmac in Cencič 2023) pa smo
želeli razložiti tako subjektivne kot objektivne podatke ter s tem celoviteje
razumeti odnose in komunikacijo na Učiteljišču Koper. Kot navajata Nina Kr-
mac in Majda Cencič (2023), je za hermenevtično analizo posebej značilno
razmerje med starim, ki nam je že poznano in o čemer imamo že ugotovitve
ali rezultate, ter novim in neznanim, tj. odgovori, ki smo jih iskali, in sicer v
določenem zgodovinskem kontekstu. Ugotovitve kvalitativne obdelave smo
podkrepili z dobesednimi navedbami iz intervjujev in dokumentov.
138