Page 136 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mirjana Kontestabile Rovis in Majda Cencič

skupna, ena taka miličniška. Počasi pa je standard naraščal, v začetku
60. let se je gradilo po Semedeli.

Kot smo razbrali, še desetletje po vojni ni primanjkovalo namestitev le za
učiteljišče, pač pa tudi za profesorje.
Jože Valentinčič (1997), ki je poučeval na učiteljišču le tri leta, je nato dobil
dekret za premestitev v Ljubljano. Zapisal je (str. 276): »[N]a učiteljišče sem
odšel tako, kot sem prišel – po sklepu ›pristojne oblasti‹, utelešene v posa-
mezniku [...]. ›Pristojna oseba‹ mi je sporočila, da moram takoj odpovedat
službo na učiteljišču. Zakaj? Po ›sklepu‹ pristojnih. In kaj, če tega ne storim?
Te bomo pa povsem onemogočili!«
Pisni spomini nekdanjih profesorjev dopolnjujejo arhivsko gradivo. Želeli
pa smo dobiti tudi ustne spomine še živečih profesorjev, ki so poučevali na
Učiteljišču Koper. Zanimalo nas je, kako se spominjajo odnosov in komunika-
cije na učiteljišču.

Raziskovanje odnosov in komunikacije na učiteljišču Portorož – Koper
Raziskava
Ker se usmerjamo v raziskovanje pedagoške zgodovine, smo izbrali zgodo-
vinsko raziskavo, ki poskuša čim prepričljiveje rekonstruirati dogodke in po-
jave iz preteklosti ter jih verodostojno predstaviti, čeprav je popolna rekon-
strukcija vprašljiva, ker so morda informacije in podatki o preteklosti nepo-
polni. Zato menimo, da gre bolj za skice kot za portrete (Cohen idr. 2011). Pri
zgodovinskih raziskavah se uporabljajo podatki in informacije, ki že obsta-
jajo v različnih virih ali dokumentih. Podatki in informacije so v večini bese-
dni, številčni ali vključujejo različne simbolne oznake. Raziskovalec je pri njih
v neposrednem stiku z viri podatkov, ki jih sam izbira in selekcionira glede na
problem, namen, cilje ter raziskovalna vprašanja.
Ker smo želeli zgodovinske podatke dopolniti, smo zgodovinsko razisko-
vanje kombinirali s kvalitativno pedagoško raziskavo, saj lahko s pomočjo tri-
angulacije (Vogrinc 2008) več različnih virov podatkov dosežemo celostnejše
razumevanje odnosov in komunikacije na Učiteljišču Koper. Zato smo v be-
sedilu soočili različne podatke: ustne informacije profesorjev, pisne primarne
arhivske dokumente in pisne sekundarne dokumente (obstoječa pisna dela
o Učiteljišču Koper ter pisna dela, ki vključujejo spomine nekdanjih izvajalcev
usposabljanja za učiteljski poklic).

Izhodišča in metodologija
Ker ima Koper, kot smo predstavili, kar dolgo tradicijo izobraževanja učitelj-
skega kadra v slovenskem jeziku (npr. Vilhar 1976; Cencič 2004), nas je zani-
136