Page 141 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Nekdanje učiteljišče Portorož – Koper

Značilno za to učiteljišče je bilo individualno obravnavanje in skrbno
vodenje posameznega dijaka. Razredniki so bili pravi svetovalci, spod-
bujali in usmerjali so vsakega dijaka, posebej še pri zastojih. Na učitelj-
skih konferencah je bil poudarek na zahtevnosti, povezani z uvidevno-
stjo in razumevanjem, na človeški obravnavi vsakega brez birokratske
odtujenosti. V ospredju niso bili le učni uspehi, marveč vedno tudi ce-
lotna osebnost in njeno oblikovanje.

Tudi Profesor 3, ki je na učiteljišču poučeval likovni pouk in ročna dela, je
povedal, da ga je zelo veselilo delo razrednika:

Najbolj sem bil vesel, ko sem bil razrednik. Skušal sem jim biti oče, za-
radi tega mi ni bilo vseeno. Take in drugačne kolobocije, ki sem jih imel
z njimi, je bilo treba razčistiti. To so bila za dekleta najbolj živahna leta.
[...] Tesno smo bili povezani z dijaškim domom, z vzgojiteljicami smo
si skušali pomagati.

Profesorici 1 in 2, ki sta na učiteljišču v 60. letih poučevali pedagoške pred-
mete, pa sta navedli, da je bilo za odnos z dijaki značilno, da so si bili zelo
blizu, profesorice so jim bile vedno na voljo za pogovor. Kot je povedala Pro-
fesorica 2, je na bližino z dijaki vplival tudi skupaj preživeti čas:

Ker smo tudi dosti skupaj živeli, ne. Na vse ekskurzije smo šli skupaj,
na vse izlete skupaj, vedno. In na maturantske izlete, to smo vse skupaj
opravili. [...] Marsikaj so mi lahko rekli, če drugje ne, na proslavah, na
obletnicah ali pa na zaključnih prireditvah. [...] To je bil zelo kooperati-
ven odnos.

Veliko smo se z dijaki pogovarjali, še danes to premlevamo. So pa bile
narejene takrat tudi nekatere krivice. Ampak tako je bilo. [...] Mislim, da
sta ravno, ko sem prišla in so me angažirali za razrednika, v tistem času
padli dve dijakinji brez potrebe.

Profesorica 1 je o odnosih povedala:

Torej, predvsem ti odnosi, moram reči zelo tovariški v pravem pomenu
besede, odnosi med profesorji in tudi odnosi z dijaki. [...] Neka obzir-
nost je bila med nami, vendar pa tudi domačnost. Moram reči, da smo
bili z dijaki vedno v dobrih stikih. Nekako smo se zbližali. [...] Tako meni
se zdieno zadoščenje,dasta tistavzgojainnačin življenjanaučiteljišču

141