Page 140 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 140

Mirjana Kontestabile Rovis in Majda Cencič


                  mesečno imeli več razrednih ur, ob večjih izostankih in slabih ocenah pa so
                  obveščali starše.¹³
                    Tudi v začetku šolskega leta 1959/1960 so na profesorski konferenci raz-
                  pravljali o zamudah. Ugotavljali so, da dijaki k pouku zamujajo zaradi obiska
                  zobozdravnika, jutranjih zamud avtobusov in ob vračanju s hospitacij, ki so
                  potekale na vadniški šoli.¹⁴


                  Odnos profesorjev do dijakov
                  Kljub predpisanemu vedenju dijakov so razpravljali o njihovem odnosu. V
                  letu 1949 so prvič razglabljali o »drugačnem odnosu do dijakov« ter o novem
                  dialektičnem pogledu na svet.
                    Na odnos med dijaki in profesorji je verjetno vplivala tudi tedanja peda-
                  goška literatura. Gogala (1950) je izpostavljal topel in spoštljiv odnos, ki je
                  omogočal prenos znanja in oblikovanje mladih. Poudarjal je notranjo avtori-
                  teto učitelja, stik dijaka in učitelja ter učiteljevo spoštovanje dijakov. Na sin-
                  dikalnih konferencah so profesorjem učiteljišča predstavili novo pedagoško
                  literaturo.¹⁵
                    Leta 1952 so profesorjem znižali učno obveznost s 24 na 18 ur tedensko
                  z obrazložitvijo, naj s svojimi dijaki vzpostavijo kvalitetnejše stike in jih čim
                  bolje spoznajo.¹⁶ Pomen odnosa med dijaki in profesorji je razviden tudi ob
                  opravljanju nadzorstva učiteljišča. Inšpektorica je v poročilu ob zaključku uči-
                  teljske mature učiteljišča v Kopru leta 1954 navedla:¹⁷

                       Kar se učiteljskega kadra z ravnateljem na čelu tiče, me je prijetno pre-
                       senetila temeljita in objektivna preudarnost z velikim čutom za odgo-
                       vornost, kakršno občuti v odnosu do svojega dela, ki ga vrši s toplo
                       ljubeznijo in vestno skrbjo za učiteljski naraščaj. Njegova medsebojna
                       povezanost utegne biti demokratična v takšni smeri, kakršna je nujen
                       pogoj po pravilnem odnosu do sočloveka.

                    Jože Valentinčič (1997, 275), ravnatelj Učiteljišča Koper od leta 1956 do leta
                  1959, je o odnosih profesorjev do dijakov na tem učiteljišču napisal:


                 ¹³ PAKKP783,škatla13, Zapisniki profesorskega zbora, 26.marec 1958,18. december 1957,30. ok-
                  tober 1958.
                ¹⁴ PAK KP 783, škatla 13, Zapisniki profesorskega zbora, 25. december 1959.
                ¹⁵ PAK KP 783, škatla 12, Poročilo o delu in uspehu v prvem polletju, 1948/1949.
                ¹⁶ PAK KP 783, škatla 29, Zapisnik konference, 21. november 1952.
                 ¹⁷ PAK KP 783, škatla 12, Poročilo inšpektorice ob zaključku učiteljske mature v Kopru, 21. junij 1954.


                  140
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145