Page 145 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Nekdanje učiteljišče Portorož – Koper

tudi pri pedagoški skupini predmetov, so slovenski dijaki s podporniki do-
segli premestitev slovenskega oddelka koprskega učiteljišča v Gorico (leta
1909) in odprtje v Avstro-Ogrski prvega popolnoma slovenskega moškega
učiteljišča, kjer sta vsa korespondenca in pouk vseh predmetov potekala le v
slovenskem jeziku.
Poudarili smo tudi, da je v času italijanske oblasti Koper ostal brez učitelji-
šča in usposabljanja v slovenskem jeziku. Po drugi svetovni vojni je zato zelo
primanjkovalo učiteljev za poučevanje v slovenskih osnovnih šolah. Nova
oblast je poskušala zagotoviti skladno z novo ideologijo usposobljene učite-
lje, najprej na kratkih pedagoških tečajih, ki so bili takoj po vojni organizirani
vPortorožu, kjer sozaoba spolaodprliekspozituro tolminskegaučiteljišča,
nato pa tudi s pomočjo štiriletnega učiteljišča v Portorožu, kjer so po številu
vpisanih postopoma prevladale dijakinje.²⁶
Odnose na učiteljišču smo pogledali z vidika tedanjih profesorjev in zapi-
sov v različnih dokumentih (npr. arhivski viri in biografije profesorjev). Povze-
mamo,dajenaodnosemed dijaki in profesorji učiteljiščavplivalarestriktivna
regulativa, ki je predpisovala obnašanje in omejevala gibanje dijakov.
Avtoriteta, ki je sooblikovala odnos med dijaki in profesorji, je izhajala iz v
tedanji družbi uveljavljenega avtoritarnega političnega sistema. Odnosi med
dijaki in profesorji so se razlikovali od današnjih. Vsi intervjuvani profesorji
navajajo, da avtoritete niso načrtno gradili, saj so dijaki v glavnem upoštevali
pravila discipline in do njih imeli zelo spoštljiv odnos.
Za takratno obdobje je bila značilna omejitev gibanja dijakov v večernih
urah. Predpisana je bila ura, poimenovali so jo »hora legalis«, ko dijaki niso
smeli zapustiti doma brez pisnega dovoljenja. Takoj po vojni niso smeli od
doma po 19. uri, leta 1951 so prepoved gibanja premaknili na 20. uro. Konec
petdesetih let pa so bili lahko zunaj do 21. ure. Nadzor nad gibanjem dijakov
so izvajali profesorji učiteljišča. Če so dkršili »horo legalis«, so bili kaznovani z
ukorom.
V drugi polovici 50. let sta razvoj gospodarstva in uvedba samoupravnega
socializma pričela rahljati tradicionalne družbene vrednote. Na konferencah
so vse pogosteje obravnavali odnos dijakov do profesorjev. Menimo, da je na
odnos vplival tudi samoupravni socializem, ki je preko družbenih organiza-
cij, kot sta bili mladinska organizacija in razredna skupnost, dijakom omogo-
čal soodločanje na učiteljišču. Zato so v začetku 60. let »horo legalis« ukinili.
Spremenila se je tudi vloga razrednika, saj se je zmanjšal njegov vpliv, kar je
razvidno iz dokumentarnega gradiva in pripovedi profesorjev. Z uvedbo sa-

²⁶ PAK KP 782, Vpisnice učiteljišča 1947–1968.

145