Page 144 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mirjana Kontestabile Rovis in Majda Cencič

Povzemamo, da so profesorji dijake sprejemali in jih poskušali razumeti,
kar Rogers (1995) navaja kot eno bistvenih značilnosti poučevanja.
Odnosi in komunikacija so temeljili na disciplinskem redu ter avtoriteti, ki
so jo imeli profesorji, čeprav je niso gradili načrtno, ampak je bila odsev te-
danjega časa in družbeno-političnih razmer.

Odnosi med profesorji
Glede odnosov med profesorji je Profesorica 1 povedala, da so bili na kopr-
skemučiteljišču»zelo človeški«.Obzaposlitvi so ji starejši profesorji pomagali
z nasveti, predvsem pri vzgojni problematiki. Med glavnim odmorom so se
družili v zbornici. Med profesorji je vladalo prijetno in sproščeno vzdušje. O
odnosih na učiteljišču je izpostavila:

Te novosti, ki so zdaj, meni, ki sem navajena starega načina poučevanja,
starih odnosov, mi niso všeč. Prvič se niti dijaki ne navežejo med seboj,
ustvarijo nekega kolektiva, nekega tovarištva, neke trajne navezanosti
in prijateljstva in tudi profesorji ne. Medtem ko takrat smo bili, bi rekla,
vsi povezani v tistem majhnem prostoru, brez nobenega luksuza, ne.
Smo vendarle nekako skupaj preživeli, se pogovorili, saj pravim, tako
osebne stvari, kakor tudi o problemih z dijaki, šolske zadeve in sproti
nekako reševali.

Kot razberemo, na Učiteljišču Koper ni bilo treba razpravljati o skupinskem
ali timskem delu profesorjev, graditvi tima (»team buildingu«), pomoči ali so-
delovanju med profesorji, ker so to udejanjali pri svojem delu. Povzemamo,
da so bili takšni, kot so bili odnosi med profesorji, tudi odnosi med profesorji
in dijaki ter da so profesorji svoje delo in odnose prenašali tudi na pedagoško
delo z dijaki.

Sklepne ugotovitve
Predstavili smo, da ima Koper dolgo tradicijo izobraževanja za učiteljski po-
klic v slovenskem jeziku, ki sega v leto 1875. Za pripravo na učiteljski poklic
so bila organizirana štiriletna učiteljišča, ki so bila ločena po spolu. Koper je v
tistem času dobil moško učiteljišče, saj so moška učiteljišča prevladovala. Kot
posebnost smo navedli, da je bilo moško učiteljišče v Kopru namenjeno trem
narodnostim: Slovencem, Hrvatom in Italijanom. Poleg uradnega nemškega
jezika so posamezni oddelki pri nekaterih učnih predmetih uporabljali tudi
materni jezik, da bi dijake čim bolje pripravili za pouk v slovenskih, hrvaških
in italijanskih osnovnih šolah. Ker pa je še vedno prevladoval nemški jezik,

144