Page 146 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 146

Mirjana Kontestabile Rovis in Majda Cencič


                  moupravnega socializma so na učiteljišču zaživele razredne skupnosti. Dijaki
                  so pridobili večji vpliv, seznanjeni so bili z delom šolskega odbora. Težišče
                  obravnavanja vedenja in discipline se je preneslo na razredni kolektiv.
                    Odnos med dijaki in profesorji je oblikovala tudi pedagoška skupina pred-
                  metov. Gogala (1952) je izpostavljal pristne odnose med učenci in učitelji. Za-
                  nje so bili značilni odprtost, sprejemanje in pogovor. Proces aktivne komuni-
                  kacije je pri dijakih spodbudil zaupanje. Pomemben dejavnik je bil tudi čas,
                  ki so ga dijaki in profesorji preživeli skupaj. Medsebojno druženje je pote-
                  kalo zlasti v času razredništva ter po pouku na proslavah in ekskurzijah pa
                  tudi na hospitacijah. Skupaj preživeti čas jih je medsebojno povezal. Kot sta
                  opisali intervjuvani profesorici, so bili odnosi z dijaki zelo topli, tovariški, brez
                  distance, kar menita, da ni bilo značilno za izobraževanje na pedagoški višji
                  šoli in sedaj na fakulteti. Lahko bi dejali, da je za odnose med profesorji in
                  dijaki veljalo, kot tudi sedaj priporočajo učiteljem (npr. Gordon 1997), da za-
                  jemajo odprtost, dostopnost, neposrednost, medsebojno spoštovanje, zave-
                  danje medsebojne odvisnosti ipd. Intervjuvani profesorji pa so poudarili tudi
                  odnose med kolegi profesorji, ki so bili podobni, tj. tovariški, sodelovalni in
                  podporni.
                    Na koncu povzemamo, kar morda velja tudi za današnje izobraževanje in
                  usposabljanje za učiteljski poklic, in sicer da je na Učiteljišču Koper primanj-
                  kovalo ustreznih prostorov, pripomočkov pa tudi učiteljev, zlasti za pouk na-
                  ravoslovja in matematike.

                       Literatura
                       Cencič,M.2004. Šola za znanje učiteljev: od učiteljskih tečajev do Univerze na Pri-
                          morskem. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sre-
                          dišče, Založba Annales.
                       Cohen, L., Manion, L. in Morrison, K. 2011. Research Methods in Education. Lon-
                          don: Routledge.
                       Čebron Lipovec, N. 2012. »Usode in nove rabe koprskih samostanov po razpu-
                          stitvi redov s poudarkom na obdobju po drugi svetovni vojni.« Annales:
                          anali za istrske in mediteranske študije 22 (2): 509–522.
                       Gabrič,A.1991.»ŠolstvonaSlovenskemvletih1945–1951.«Zbornikzazgodovino
                          šolstva in prosvete 24:67–92.
                       Gogala, S. 1950. »Notranji pogoji kvalitetnega pouka.« V Kongres pedagoških
                          delavcevLRSnaBledu, uredil V. Bračič, 77–98. Ljubljana: Pedagoško društvo
                          Slovenije.
                       ———. 1952. Obča metodika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
                       Gordon, T. 1997. Trening večje učinkovitosti za učitelje. Priredil J. Bečaj. Ljubljana:
                          Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.


                  146
   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151