Page 19 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina in koncepta učnih oblik na Slovenskem

pouk nenaraven, ne upošteva razlik med učenci v zadostni meri, uniformira
pouk, povzroča brezbrižnost učencev in je neekonomičen ter neučinkovit.
Druga kategorija je skupinski pouk, ki ima tri pojavne oblike: pouk v oddel-
kih, skupinsko delo v okviru normalnega razrednega pouka in skupinski pouk
zunaj normalnega razrednega pouka. Šilih (1939, 94) priznava pomanjkljivosti
skupinskega pouka, vendar se mu zdi, da so njegove prednosti prevladujoče:
»Kako uspešno se pri njem izmirjata individualni in kolektivni moment! Sku-
pinski pouk je vsekakor najdemokratičnejša učna oblika.« Skupinsko delo v
okviru običajnega šolskega pouka deli na vezano in prosto skupinsko delo. Pri
vezanemskupinskemdelujeučitelj tisti, ki učencempredpišenalogeinpoda
učne vire. Za prosto skupinsko delo pa avtor pravi, da je višja stopnja skupin-
skega pouka, na katerega je treba učence postopno pripraviti, njegova zna-
čilnost pa je, da učenci sami določajo svoje naloge ter izbirajo načine dela, ki
bodo vodili k uresničevanju učnih ciljev.¹⁰ Skupinski pouk izven običajnega
razrednega okvira učencem omogoča pristno življenjsko izkušnjo uporabe
učne snovi. Pri tem Šilih (1939) predstavi pristope, ki temeljijo na projektnem
načinu dela, ki sta ga zasnovala Dewey in Kilpatrick; Decrolyjevo idejo sta-
rostno heterogenih, po zmožnostih pa homogenih učnih skupin; jenski na-
črt, pri katerem gre za individualiziran skupinski pouk; Cousinetovo metodo
prostega skupinskega dela, ki je popolnoma prilagojena učenčevim intere-
som; in Freinetovo kombiniranje individualne ter kolektivne dejavnosti uče-
nja skozi delo.
Tretja kategorija je poedinski pouk, ki ga Šilih (1939) najprej deli na tiho delo
(v razredu) in domačedelo. Za to učno obliko avtor pravi, da ima največ izved-
benih možnosti in različic. Tiho delo dalje deli na vezani poedinski pouk, če
posamezniku naloge določa učitelj, skupina ali razredni kolektiv, in na prosti
poedinskipouk,česidelovnenalogedoločaučenecsam.Pritemučiteljposto-
pno prehaja od bolj reguliranega, vezanega poedinskega pouka k prostemu
poedinskemu pouku, pri katerem je učenec vse samostojnejši. Kot bistveno
prednost avtor izpostavi najdoslednejšo individualizacijo pouka, zato se mu
ta učna oblika zdi zelo učinkovita.¹¹

¹⁰ Primeri, ki jih Šilih (1939) podaja pri tej različici skupinskega dela, nakazujejo, da način dela že
približuje projektnemu učnemu delu.
¹¹ Pri poskusih individualizacije pouka predstavlja nazore Marie Montessori; Daltonov načrt, ki ga
je zasnovala Helen Parkhurst; načrt iz Winnetke, katerega utemeljitelj je Carleton Washburne in
združuje tako individualno kot skupinsko učno delo; ter pedagogiko Vaclava Přihode, ki je na
takratnem območju Čehoslovaške pod vplivom ameriške reformske pedagogike in na teme-
ljih velikega domačega pedagoga Jana Amosa Komenskega postavil izhodišče, ki se mu reče
»individualizacija pouka in kolektivizacija vzgoje« (Přihoda 1936/1937 v Šilih 1939, 163).

19