Page 20 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 20

Romina Plešec Gasparič


                    Sestavljenipouk Šilih (1939) pojmuje kot kombinacijo vseh treh učnih oblik,
                  pri čemer je lahko ena od njih bolj v ospredju kot ostali dve. Pravi, da že sam
                  učni proces vodi h kombiniranju in k izmenjevanju učnih oblik, torej je sesta-
                  vljeni pouk nekaj naravnega. V svojih delih iz leta 1936 (Šilih 1936a; 1936b) je
                  takšno učno obliko poimenoval delitveni pouk. Glede na različne dejavnike
                  (učiteljeva spretnost, njegov pedagoški nazor in značilnosti učencev) zno-
                  traj sestavljenega pouka ena od oblik tudi prevladuje. Sestavljeni pouk Ši-
                  lih (1939) loči na vezani sestavljeni pouk in prosti sestavljeni pouk. Prosti sesta-
                  vljeni pouk je po njegovem mnenju pogostejši, saj je fleksibilnejši in učitelju
                  dopušča več svobode pri prepletanju učnih oblik. Vezani sestavljeni pouk pa
                  je vnaprej natančneje načrtovan in obsega tri točno določene faze: razčleni-
                  tev delovne naloge, izvajanje poedinskega in skupinskega dela ter skupno
                  sintezo rezultatov v razredu. Avtor pravi, da vezani sestavljeni pouk dopu-
                  šča individualizacijo, hkrati pa nosilec učnega procesa ni posameznik, am-
                  pakrazrednikolektiv. Od učitelja izvajanjeteučneoblikezahteva didaktično
                  usposobljenost, njena glavna prednost pa je, da učence kakovostno pripra-
                  vlja na življenje. Ko Šilih (1939) razlaga vsako od učnih oblik, znotraj nje opiše
                  tudi učne metode in etape, v katerih se pojavlja, s čimer učne oblike postavi
                  nad metode in etape. Skozi celoten avtorjev oris vsake od učnih oblik se kot
                  »rdeča nit« pojavljata pojma prosti in vezani pouk, ki pravzaprav določata, ali
                  gre pri različici učne oblike za neposredno, od učitelja določeno in vodeno
                  šolsko delo ali pa za posredno učenje, kjer so učenci v tesnejšem stiku z učno
                  snovjo, z učiteljem pa so indirektno povezani. Šilih (1939) pa ob vsaki obliki
                  opozarja, da je tudi pri prosti različici nujno potrebna aktivna vloga učitelja
                  kot podpornika učenčevih učnih naporov.
                    Gogala (1966)¹² v svoji knjigi Obča metodika predstavi občo metodiko, ra-
                  zloži njene zahteve (kontakt, sproščenost¹³), uporabo strokovnega predmeta
                  kot sredstva za razvijanje učenčevih sposobnosti¹⁴, upoštevanje učenčeve in-
                  dividualne duševne strukture in učne metode. Nikjer ne govori o različnih
                  učnih oblikah, ampak je vse vezano na neposredno, frontalno delo učitelja z
                  učenci.
                    V Očrtu splošne didaktike iz leta 1961 Šilih (1961a) za vezani sklenjeni razre-
                  dni pouk uporabi sopomenko frontalni pouk. Še vedno med učnimi oblikami
                  najdemo sestavljeni pouk, pri katerem učitelj ostale tri učne oblike po vna-
                  prej določenih pravilih kombinira in izmenjuje (vezani sestavljeni pouk)ali pa


                ¹² Prva izdaja leta 1952.
                 ¹³ Znotraj tega priprava in artikulacija.
                ¹⁴ Znotraj tega vzgojni in izobraževalni smotri.


                  20
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25