Page 21 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovinski pregled razvoja termina in koncepta učnih oblik na Slovenskem

Preglednica 1 Pregled učnih oblik
Sklenjeni razredni pouk: vezani, prosti
Skupinski pouk: pouk v oddelkih, didaktično pogojeni
Posamezniški pouk: razredni, domači
Sestavljeni pouk: vezani, prosti
Opombe Prirejeno po Šilihu (1961a, 219).

jih kombinira in izmenjuje po lastnem preudarku (prosti sestavljeni pouk). Av-
tor pravi (str. 240), da so učne oblike »samo sestavina učnega ravnanja ter
ne predstavljajo pouka v celoti«, vendar hkrati poudarja, da sta vzgojni in iz-
obraževalni pomen učnih oblik večja, kot si mislimo, saj pouku omogočata
dinamičnost in življenjskost. Tedanji šoli očita pretirano rabo frontalnega po-
uka, vendar je hkrati kritičen tudi do pretirane ali izključne uporabe kakšne
druge učne oblike. Zavzema se za izmenjevanje učnih oblik, s pomočjo ka-
terih se »ustvarjajo v razredu tisti pristni socialistični človeški odnosi, ki jih
naša šolska reforma najbolj poudarja kot pogoj za plodno in uspešno učno
in vzgojno delo v šoli« (str. 240).
Istega leta je Šilih (1961b) izdal tudi knjigo Učna načela naše šole, vkateri
znotraj načela individualizacije piše tudi o tem, kako to načelo uresničevati
skozi različne učne oblike. Uporablja naslednjo terminologijo: razredni pouk
(vezan oz. frontalni in prost), skupinski in posamezniškipouk oz. tihazaposlitev
(vezani posamezniški pouk, ki se neposredno navezuje na direktno učiteljevo
poučevanje in pri katerem učenec izvaja zastavljene naloge učitelja, in prosti
posamezniški pouk, pri katerem si učenec sam zastavi naloge in jih tudi po
svoje rešuje).
Vknjigi Skupinska učna oblika v naši praksi sta se Faletov in Oberlintner
(1964) naslonila na šolsko reformo, ki je zagovarjala, da mora biti šola pove-
zana z družbenim življenjem: osnovna šola mora biti organizirana tako, da
»z vsem notranjim življenjem, odnosi, oblikami in metodami dela zagotavlja
napredek in uspeh ter prispeva k uresničevanju smotrov vzgoje in izobraže-
vanja« (str. 5). Njuna opredelitev skupinskega pouka se glasi (Faletov in Ober-
lintner 1964, 9):

Skupinski pouk je oblika šolskega dela, pri kateri učitelj pred celotnim
razredom posameznim skupinam razdeli enake ali pa različne naloge
kot del skupne teme tako, da vsaka delovna skupina učencev samo-
stojno obdeluje učno gradivo [...] s smotrom, da svoje rezultate posre-
duje vsemu razrednemu kolektivu, ki dopolni in oceni delo vsake sku-
pine.

21