Page 194 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 194

Mojca Kukanja Gabrijelčič in Maruška Željeznov Seničar


                    Ugotovili smo, da poleg iskanja ravnotežja med poklicnim in zasebnim vi-
                  soki cilji izhajajo predvsem iz njihove intelektualne radovednosti, ustvarjal-
                  nosti ter potrebe po izzivih. Njihovi cilji so raznoliki, vendar pogosto vklju-
                  čujejo elemente, kot so osebna in profesionalna rast, stalno učenje in razvoj
                  (70), prispevanje k znanosti, raziskavam in družbi (40), ustvarjalnost in
                  različni inovativni, umetniški dosežki (40), družbena pravičnost in dejav-
                  nost, mentorstvo in izobraževanje drugih.
                    Področja, ki jih osrečujejo, se nanašajo predvsem na družinsko in partner-
                  sko življenje, npr.:

                     – »igra z otroki ter njihov smeh, potovanja in raziskovanja, v razvijanju
                       občutka domačnosti kjerkoli, kadarkoli«;
                     – »v druženju s partnerjem in otroki, družino, prijatelji«;
                     – »poslušanje glasbe in sproščanje«;
                     –»šport«;
                     – polovica respondentov je omenila, da je »najraje v samoti«;
                     – »v naravi, ob meditaciji, izvajanju joge ali sprehodih«;
                     – »igranje instrumenta; pisanje zgodb, dnevnika, pesmi; reševanje misel-
                       nih nalog in ugank; učenje jezikov, branje o psihologiji, igranje intelek-
                       tualno zahtevnih in ustvarjalnih družabnih iger, potovanje in spozna-
                       vanje novih kultur«.

                    Med hobiji pa nadarjeni respondenti navajajo predvsem naslednje:

                     – »pisanje sonetov«;
                     –»rodoslovje«;
                     –»računalništvo«;
                     – »kuhanje in peka«;
                     – »različni športi (smučanje, plavanje, tek, joga, hribolazenje, kolesarje-
                       nje, jahanje)«;
                     – »branje; igranje instrumenta (kitara, pihalni orkester)«;
                     – »oblikovanje z glino, risanje, ročne spretnosti«;
                     – »izdelovanje didaktičnih materialov za otroke«;
                     –»vrtnarjenje«;
                     – »šivanje in kvačkanje«.

                    Konceptualni pristopi k »subjektivnemu blagostanju« so torej prav tako
                  različni kot pristopi k nadarjenosti, saj gre za večdimenzionalen konstrukt.
                  Hatice Odacı in Cikrikci (2019) z raziskavo izpostavita, da obstaja močna pove-
                  zava med zadovoljstvom z življenjem in posameznikovo stopnjo inteligence.


                  194
   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199