Page 193 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 193
Razumevanje in podpora nadarjenim odraslim
– »srečo imam, da sva s parterjem oba nadarjena, da zlahka shajava skozi
življenje, vsaj kar se najinega odnosa tiče, včasih se mi zdi, da si že be-
reva misli«;
– »sem ločena, s partnerjem nisem našla več skupnega jezika in skupnih
interesov, bolje sem sama«;
– »odločitev za otroka ni bila prava«;
– »raje sem sam/-a kot pa z napačnim partnerjem (oz. v slabi družbi)«
(30).
Raziskave o izbiri romantičnih partnerjev pri nadarjenih odraslih podpirajo
hipotezo o podobnosti in privlačnosti, ki kaže, da nadarjene odrasle roman-
tično privlačijo drugi nadarjeni ali odrasli z visokimi sposobnostmi (Benbow
idr. 2000; Dijkstra, Barelds, Ronner idr. 2012). Poleg tega bodo tisti nadarjeni
odrasli v romantičnih odnosih z drugimi nadarjenimi ali odraslimi z visokimi
sposobnostmi verjetno zadovoljnejši s svojimi odnosi, vsaj v zgodnjih 30. le-
tih (Perrone-McGovern idr. 2012). V zgodnjih 30. letih imajo nadarjeni odrasli
namreč približno 50-odstotno možnost, da se poročijo, vendar jih večina v
tem času bodisi nima otrok bodisi ima samo enega (Lubinski idr. 2006; Sęko-
wski in Siekańska 2008). Do svojega 60. leta so verjetno poročeni, vendar
imajo majhne družine (Kaufmann in Matthews 2012). Raziskave vedno znova
kažejo negativno korelacijo med IQ in stopnjo rodnosti v ZDA ter evropskih
državah (Lynn in Van Court 2004; Rodgers, Cleveland, Van den Oord in Rowe
2000). Zato ni presenetljivo, da nadarjeni odrasli otrok nimajo tako pogosto
kot povprečni odrasli in odrasli z nižjimi sposobnostmi. Tisti, ki se odločijo
imeti otroke, morajo to željo pogosto združiti z željo po uspehu v svoji kari-
eri, kar lahko pojasni tudi majhnost družine nadarjenih odraslih.
Nekateri raziskovalci prav tako trdijo, da eminentni odrasli prihajajo iz dis-
funkcionalnih družin ali doživljajo travmatične dogodke v zgodnjem otro-
štvu (Kaufmann in Matthews 2012). Razpoložljive raziskave o izvorni družini
pa kažejo, da nadarjeni odrasli prihajajo iz manjših družin (brez sorojencev)
(Sękowski in Siekańska 2008), imajo visoko izobražene starše (Sękowski in
Siekańska 2008), imajo vsaj enega nadarjenega starša (Perrone, Ksiazak idr.
2010).
Življenjski cilji, zadovoljstvo in dobro počutje
Med življenjskimi cilji večina respondentov navaja (80), da jih še ni dose-
gla in jih najbrž ne bo. Navajajo predvsem težave zaradi nenehnega iskanja
ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Kljub visokim ambicijam na-
darjeni odrasli cenijo tudi kakovost življenja.
193