Page 192 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 192

Mojca Kukanja Gabrijelčič in Maruška Željeznov Seničar


                  interakcije z nadrejenimi in s sodelavci in/ali neprilagojene osebnostne la-
                  stnosti (Jacobsen 2000; Freeman 2010). Zaradi teh ovir lahko na delovnem
                  mestu postanejo »neuravnoteženi« in neproduktivni (Corten, Nauta in Ron-
                  ner 2006).
                    Ugotavljamo torej, da večina nadarjenih resnično ne mara ponavljajočih
                  se nalog, uživa v sodelovanju z vrstniki z enako »stopnjo razmišljanja«, a pri
                  svojem delu potrebuje tudi avtonomijo. Na dodatno vprašanje, kakšen je ob-
                  čutek pri ukvarjanju z intelektualnimi izzivi in s problemskimi situacijami, so
                  udeleženci v večini odgovorili, da se počutijo »evforično, zelo motivirano in
                  radovedno, prepoznani, kot da oživijo vsi čuti«. Poleg tega navajajo, da se
                  počutijo »zelo motivirani, ko lahko sodelujejo z drugimi nadarjenimi ljudmi«
                  (80 respondentov).
                    Nadarjeni posamezniki izstopajo zaradi izrazitega znanja in kognitivnih
                  sposobnosti. Mislijo hitreje kot njihovi kolegi in so sposobni »predelati« ve-
                  like količine novih informacij v relativno kratkem času. So zelo radovedni in
                  jih zanima širok nabor tem, ki jih zelo poglobljeno obvladajo. Tudi zaradi
                  svojega izrazitega divergentnega razmišljanja so nadarjeni posamezniki spo-
                  sobni enostavno povezati informacije iz različnih virov in odkriti povezave
                  med na videz nepovezanimi idejami. Zaradi svojih posebnih prednosti in
                  potreb nadarjeni posamezniki še posebej dobro uspevajo v inovativnih ter
                  ustvarjalnih okoljih. Enake pozitivne učinke opazimo pri nadarjenih otrocih,
                  ko jimponudimo obogateno učno okolje(Corten,Nautain Ronner2006;Sha-
                  vinina 2009).

                  Družinska interakcija
                  Od 35 respondentov jih ima 20 (57, 1) svojo družino, pet (14,2) jih je v par-
                  tnerski zvezi brez otrok, deset (28, 5) pa brez partnerja oz. samskih (prav
                  tako brez otrok). Med tistimi nadarjenimi, ki so si ustvarili družino, jih ima
                  osem (40) dva otroka, 12 pa enega (60). Zadovoljstvo z družinskim življe-
                  njem oz. partnersko zvezo ocenjujejo zelo različno:

                     – »zadovoljna sem, z možem imava podobne interese in cilje« (60);
                     – »otroka sta zelo zahtevna, težko usklajujem družinsko in poklicno ži-
                       vljenje, žena je razumevajoča«;
                     – » otroka sta odrasla, sicer ne bi zmogla, v službi je vsega preveč«;
                     – »s partnerjem se ne razumeva, ne posluša, ne razume, težko komunici-
                       rava« (20);
                     – »ne predstavljam si, da bi imel za partnerico žensko z nižjimi intelektu-
                       alnimi sposobnostmi, ker se krasno ujemava«;


                  192
   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196   197