Page 258 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Danijela Blanuša Trošelj, Darjo Zuljan in Milena Valenčič Zuljan

pomembnanjihovapoklicnamotiviranost,zato jepomembno,dasezaštudij
odločajo sposobni kandidati, ki jim vzgojiteljski poklic predstavlja izziv. Bezi-
nović idr. (1998) ugotavljajo, da je uspeh posameznika pri študiju delno po-
gojen tudi z njegovo motivacijo za izbiro določenega študijskega programa.
Ina Reić Ercegovac in Tonća Jukić (2008, 284) motivacijo opredeljujeta kot
»proces, ki vsakega posameznika spodbuja k dejanjem, usmerjenim k dolo-
čenemu cilju«. Vzgojitelji predšolskih otrok imajo danes v Sloveniji in na Hr-
vaškem možnost usposabljanja po celotni izobraževalni vertikali (do dokto-
rata znanosti), kar je eden izmed pomembnih dejavnikov profesionalizacije
vzgojiteljskega poklica. Kljub temu vzgojitelji v raziskavi Lidije Vujičić, Bonete
in Željke Ivković (2015) opozarjajo na nizek ugled poklica v javnosti, Kata Lu-
čić (2007), pa ugotavlja, da tudi sami vzgojitelji svojemu poklicu pripisujejo
statusno nižjo vrednost v primerjavi z drugimi poklici. Pedagoške poklice na
splošno spremljajo številni miti in napačne predstave v javnosti, kot so daljše
počitnice(Reić-Ercegovacin Jukić2008),krajši delovni čas,zavzgojiteljski po-
klic pa še specifična narava dela, igra in čustveni diskurz (Brock 2006).
Izbira poklica spada med zahtevnejše odločitve posameznika. Raziskave
poklicne motivacije mladih za izbiro pedagoškega poklica potekajo dobrih
100 let. Novejšo metaanalizo (v katero je zajela raziskave iz 23 držav in s pe-
tih kontinentov) je naredila Manuela Heinz (2015). Ugotovila je, da se glavni
motivi študentov za vpis v določen pedagoški program grupirajo v tri sklope:
notranji (npr. uživanje v poučevanju, kreativnost, interes po poučevanju do-
ločenega predmeta ...), altruistični (npr. želja pomagati drugim, podpirati ra-
zvoj posameznika, zmanjševati razlike ...) in zunanji motivi (pogoji, plača ...).
Nadalje ugotavlja, da v t.i. »razvitih« državah prevladujejo notranji in altru-
istični motivi,medtemko so v»razvijajočih se«državah pomembni tudi zuna-
nji motivi (Watt in Richardson 2012; Ažman 2013; po Heinz 2015). Gao in Trent
(2009) sta ugotovila močno zastopanost zunanjih motivov za izbiro poklica
pri kitajskih učiteljih, s prepričanjem, da jim pridobljena znanja v pripravi na
učiteljski poklic omogočajo prehod v druge poklice. Helen Watt in Richard-
son (2012) izpostavljata tudi sociokulturni kontekst kot pomemben dejavnik,
ki vpliva tako na motivacijo za izbiro poklica kot na vztrajanje v njem.
Tudi raziskave o motivih pedagoških delavcev za poklic v Sloveniji in na
Hrvaškem (Cencič in Čagran 2002; Ivanuš Grmek in Javornik Krečič 2005; Reić
Ercegovac in Jukić 2008; Tašner, Žveglič Mihelič in Mencin-Čeplak 2017; Žve-
glič Mihelič idr. 2022), kažejo na močno zastopanost notranjih in altruističnih
motivov. Ina Reić Ercegovac in Tonća Jukić (2008) sta raziskovali zadovoljstvo
s študijem ter motivacijo hrvaških študentov za vpis na pedagoški študij in
ugotovili, da se študentje za delo vzgojitelja večinoma odločajo zaradi ljube-
zni do dela z otroki. Žal pa je med njimi tudi del takšnih, ki razen odsotnosti
258