Page 259 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Motivi za izbor vzgojiteljskega poklica pri slovenskih in hrvaških študentih

sprejemnega izpita niso navedli nobenega drugega motiva za izbor učitelj-
skega poklica. Avtorici sta zapisali, da je ta motiv verjetno povezan z manjšim
zadovoljstvom teh študentov s samim študijem. V raziskavi o zastopanosti
moških v predšolski vzgoji sta Danijela Blanuša Trošelj in Linda Frković Le-
nac (2017) ugotovili, da moški kot svojo prvo izbiro najpogosteje ne izberejo
vzgojiteljskega poklica in da se za vpis na študij predšolske vzgoje pogosto
ne odločijo takoj po končani srednji šoli. Njihovi motivi so vezani na neposre-
dno(pozitivno)izkušnjozotroki,bodisivosebnemživljenju(npr.starševstvo)
bodisi na drugih področjih (npr. šport).

Opredelitev problema in metodologija
Priporočilo Sveta Evropske unije iz leta 2019 o visokokakovostnih sistemih
izobraževanja in vzgoje predšolskih otrok navaja številne prednosti kakovo-
stne institucionalne predšolske vzgoje, zlasti za ranljive skupine. Visoka ka-
kovost institucionalne predšolske vzgoje je tako eden od ciljev evropske iz-
obraževalne politike (Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovo-
stnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (2019/C 189/02) 2019; Pri-
poročilo Sveta z dne 8. decembra 2022 o vzgoji in varstvu predšolskih otrok:
barcelonska cilja za leto 2030 (2022/C 484/01) 2022). Cilj nacionalnih politik
bi moral biti pritegnitev čim bolj motiviranih in sposobnejših posameznikov
za vstop v poklic ter zagotavljanje čim bolj usposobljenih pedagoških delav-
cev (International Labour Organization 2014). V tem kontekstu je pomembno
poznavanjemotivovodločanjazapoklic,karjetemeljni problem,ki gaobrav-
nava pričujoča raziskava. Zanimalo nas je tudi, kako študenti bodoči vzgoji-
telji ocenjujejo lastno poklicno motivacijo in kakšni so njihovi poklicni načrti.
Postavili smo si štiri raziskovalna vprašanja:

1. Kolikšen pomen študenti bodoči vzgojitelji pripisujejo različnim moti-
vom pri vpisu na študij?
2. Kako študenti ocenjujejo lastno motivacijo za poklic in ali obstaja sta-
tistično pomembna povezanost med študentovo samooceno poklicne
motivacije ter motivi za izbor poklica?
3. Kako študenti načrtujejo svojo nadaljnjo poklicno pot?
4. Ali se slovenski in hrvaški študenti statistično pomembno razlikujejo v
motivih odločanja za poklic, v poklicni motivaciji in načrtovanju svoje
poklicne poti?

Metoda
Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pe-
dagoškega raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop.
259