Page 317 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 317

Metodološke pristranskosti v družboslovni znanosti


             prevlado ene metodologije nad drugo. Prav zaradi tega Gordana Jovanović
             (2015) sklene, da je v sodobni znanosti kvantifikacijo mogoče ugledati kot
             njeno prevladujočo karakteristiko. To pomeni, da je kvalitativna metodolo-
             gija vsaj navidezno v podrejenem položaju, saj ju širša akademski in univer-
             zitetni prostor dojemata kot konceptualno šibkejšo od tradicionalnega po-
             zitivističnega pristopa (Krmac 2022). Pa ne le to, tisto, kar je v tem kontekstu
             najvpadljiveje, je, da se kvalitativni raziskovalci, ki želijo svoje članke objaviti
             v uglednih revijah, soočajo z večjimi ovirami kot njihovi kvantitativni kolegi
             (Pratt 2008; Welch in Piekkari 2017). To povzroči, da se številni družboslovni
             raziskovalci zatekajo k rabi metod, ki so epistemološko sorodnejše naravo-
             slovju (Rose in Johnson 2020). Na splošno velja, da je ena od ključnih aktiv-
             nosti dobrega akademika objavljanje v znanstvenih revijah z visokim faktor-
             jem vpliva. V sodobni znanosti je konsistentna publicistična dejavnost glavni
             kazalec znanstvene produktivnosti in uspešnosti, zato prilagajanje ustalje-
             nemu in varnejšemu formatu oblikovanja raziskav obljublja stabilnejše ob-
             javljanje. Pisanje se tako prilagodi pričakovanjem recenzentov, ki imajo veči-
             noma več izkušenj s kvantitativno metodologijo (Alvesson in Sandberg 2013;
             Eisenhardt 2021).
               Pozornejši moramo biti, kot nas opozarjajo Easterby-Smith, Thorpe in Jack-
             son(2015),naposledice,kijihprinašatakšnometodološkoneravnovesje.Kva-
             litativne raziskovalce spremljajo pritiski za publiciranje v revijah z visokim
             faktorjem vpliva (Cassell 2016), to pa jih postavlja pred vprašanje, kako naj
             seprilagodijo zahtevam,izhajajočimiz severnoameriškegaakademskegasis-
             tema,danajdejomestozaobjavosvojihraziskav.Dabijihpribližalitemucilju,
             univerze znanstvenike pošiljajo na zahodne univerze na raziskovalna uspo-
             sabljanja, s tem pa jih vpeljujejo v mednarodne standarde raziskovanja (Co-
             oke in Alcadipani 2015). V tako visoki metodološki strogosti Cornelissen (2017)
             odkriva zaskrbljujoč trend kvalitativnih raziskovalcev, ki se kaže v posnema-
             nju kvantitativnih raziskav in sledenju vzročno-posledičnemu teoretiziranju
             v člankih. Pushkala Prasad (2018) takšna dela označi kot kvalitativni poziti-
             vizem, ki uporablja kvalitativne metode zbiranja podatkov, vendar v okviru
             pozitivističnih predpostavk o naravi družbene realnosti in produkcije znanja.
               Za primer omenjamo področje upravnih in organizacijskih ved, kjer se v
             vrhunskih ameriških revijah na področju managementa kaže močna zazna-
             movanost s kvantitativno tradicijo. Easterby-Smith, Li in Bartunek (2009) so
             pokazali, da je bilo med letoma 1988 in 2007 okoli 80 odstotkov člankov v
             vodilnih severnoameriških revijah kvantitativno orientiranih v primerjavi z le
             okoli 25 odstotki v britanskih. Na podobno opozori novejša raziskava, v ka-
             teri so Barmeyer, Madeleine Bausch in Moncayo (2019) v revijah o medna-


                                                                            317
   312   313   314   315   316   317   318   319   320   321   322