Page 317 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Metodološke pristranskosti v družboslovni znanosti

prevlado ene metodologije nad drugo. Prav zaradi tega Gordana Jovanović
(2015) sklene, da je v sodobni znanosti kvantifikacijo mogoče ugledati kot
njeno prevladujočo karakteristiko. To pomeni, da je kvalitativna metodolo-
gija vsaj navidezno v podrejenem položaju, saj ju širša akademski in univer-
zitetni prostor dojemata kot konceptualno šibkejšo od tradicionalnega po-
zitivističnega pristopa (Krmac 2022). Pa ne le to, tisto, kar je v tem kontekstu
najvpadljiveje, je, da se kvalitativni raziskovalci, ki želijo svoje članke objaviti
v uglednih revijah, soočajo z večjimi ovirami kot njihovi kvantitativni kolegi
(Pratt 2008; Welch in Piekkari 2017). To povzroči, da se številni družboslovni
raziskovalci zatekajo k rabi metod, ki so epistemološko sorodnejše naravo-
slovju (Rose in Johnson 2020). Na splošno velja, da je ena od ključnih aktiv-
nosti dobrega akademika objavljanje v znanstvenih revijah z visokim faktor-
jem vpliva. V sodobni znanosti je konsistentna publicistična dejavnost glavni
kazalec znanstvene produktivnosti in uspešnosti, zato prilagajanje ustalje-
nemu in varnejšemu formatu oblikovanja raziskav obljublja stabilnejše ob-
javljanje. Pisanje se tako prilagodi pričakovanjem recenzentov, ki imajo veči-
noma več izkušenj s kvantitativno metodologijo (Alvesson in Sandberg 2013;
Eisenhardt 2021).
Pozornejši moramo biti, kot nas opozarjajo Easterby-Smith, Thorpe in Jack-
son(2015),naposledice,kijihprinašatakšnometodološkoneravnovesje.Kva-
litativne raziskovalce spremljajo pritiski za publiciranje v revijah z visokim
faktorjem vpliva (Cassell 2016), to pa jih postavlja pred vprašanje, kako naj
seprilagodijo zahtevam,izhajajočimiz severnoameriškegaakademskegasis-
tema,danajdejomestozaobjavosvojihraziskav.Dabijihpribližalitemucilju,
univerze znanstvenike pošiljajo na zahodne univerze na raziskovalna uspo-
sabljanja, s tem pa jih vpeljujejo v mednarodne standarde raziskovanja (Co-
oke in Alcadipani 2015). V tako visoki metodološki strogosti Cornelissen (2017)
odkriva zaskrbljujoč trend kvalitativnih raziskovalcev, ki se kaže v posnema-
nju kvantitativnih raziskav in sledenju vzročno-posledičnemu teoretiziranju
v člankih. Pushkala Prasad (2018) takšna dela označi kot kvalitativni poziti-
vizem, ki uporablja kvalitativne metode zbiranja podatkov, vendar v okviru
pozitivističnih predpostavk o naravi družbene realnosti in produkcije znanja.
Za primer omenjamo področje upravnih in organizacijskih ved, kjer se v
vrhunskih ameriških revijah na področju managementa kaže močna zazna-
movanost s kvantitativno tradicijo. Easterby-Smith, Li in Bartunek (2009) so
pokazali, da je bilo med letoma 1988 in 2007 okoli 80 odstotkov člankov v
vodilnih severnoameriških revijah kvantitativno orientiranih v primerjavi z le
okoli 25 odstotki v britanskih. Na podobno opozori novejša raziskava, v ka-
teri so Barmeyer, Madeleine Bausch in Moncayo (2019) v revijah o medna-

317