Page 312 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 312

Klara Čalušić in Nina Krmac


                  tard 1984; Rorty 1979; Foucault 1980; Johnson in Douberley 2000). Uvedbi
                  takšnega metodološkega nesorazmerja se je postavilo po robu več avtorjev
                  (Lyotard 1984; Berger in Luckmann 1971; Rorty 1979) z argumentom, da znanja
                  o družbenih pojavih, torej pojavih, v katere so vpeti ljudje, ni mogoče prido-
                  bivati z uporabo metod, razvitih za analizo nečloveških pojavov (Ullán de la
                  Rosa 2017).
                    Da bi razumeli, kako je prišlo do uveljavitve pozitivistične tradicije, mo-
                  ramo najprej razumeti koncept družbe znanja, ki v znanstveni prostor vnaša
                  prepričanje, da mora biti raziskovalčevo delo usmerjeno v napredek družbe.

                  Vpliv znanosti pri oblikovanju družbe znanja
                  Povezanost med znanostjo in družbo znanja, prvič pomenljivo napove Fran-
                  cis Bacon kot zagovornik moderne znanosti. Njegova prepričanja se odražajo
                  v utilitarističnem vrednotenju znanosti, se pravi zamisli o produkciji in potro-
                  šnji znanstvenega znanja za reševanje praktičnih problemov, ki neposredno
                  koristijo človeštvu (Shang 2019). Znanstveno raziskovanje je izdatno prispe-
                  valo številne razlage različnih svetovnih pojavov, ki so postavili temelje za
                  napredek človeštva na različnih področjih. Vse to je pripeljalo do tega, da je
                  znanost v drugi polovici 20. stoletja dobila še vidnejše mesto v družbi. S tako
                  zelo poudarjeno vlogo znanosti je povezano znano poročilo Science: The En-
                  dless Frontier (1945) ameriškega znanstvenika Vannevarja Busha, na podlagi
                  katerega se je vzpostavila družbena pogodba ali, bolje rečeno, vzajemno so-
                  delovanje med družbo in znanstveno skupnostjo, ki avtonomno prepoznava
                  prednostna področja raziskovanja, za katere meni, da v največji meri dajejo
                  koristne prispevke družbi, ter s tem upravičuje prejemanje financiranja. Poli-
                  tika je zato svojo pozornost usmerjala v aplikativno znanost in vidni rezultati
                  intenzivnih vlaganj so znanosti prinesli še stabilnejšo pozicijo znotraj družbe
                  (Toescu in Tuboly 2023). Omenjeni politični model temelji na ideji, da bo zna-
                  nost, če ji zagotovimo neovirano zasledovanje lastnih raziskovalnih intere-
                  sov, prinesla izjemne rezultate, ki bodo na najrazličnejše načine zadovoljevali
                  družbene potrebe (Hallonsten 2021).
                    Znanost se je v 60. letih prejšnjega stoletja temeljito spremenila in vsto-
                  pila v obdobje, ki ga zaznamuje potrošniško in tržno naravnana miselnost
                  raziskovalno-razvojnih potencialov. Še bolj kot kdaj koli prej se je začela pou-
                  darjati zahteva po praktični uporabnosti znanstvenih raziskav, zato ne prese-
                  neča, da so se pod vplivom takšne miselnosti spreminjale prioritete in usme-
                  ritve v raziskovanju. Znanstveniki niso več sodelovali samo z državo, ampak
                  so se povezovali s podjetji in z industrijo, pri čemer so se osredotočali na
                  ustvarjanje znanja, ki bi imelo konkretno koristne rezultate za družbo in s tem


                  312
   307   308   309   310   311   312   313   314   315   316   317