Page 312 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Klara Čalušić in Nina Krmac

tard 1984; Rorty 1979; Foucault 1980; Johnson in Douberley 2000). Uvedbi
takšnega metodološkega nesorazmerja se je postavilo po robu več avtorjev
(Lyotard 1984; Berger in Luckmann 1971; Rorty 1979) z argumentom, da znanja
o družbenih pojavih, torej pojavih, v katere so vpeti ljudje, ni mogoče prido-
bivati z uporabo metod, razvitih za analizo nečloveških pojavov (Ullán de la
Rosa 2017).
Da bi razumeli, kako je prišlo do uveljavitve pozitivistične tradicije, mo-
ramo najprej razumeti koncept družbe znanja, ki v znanstveni prostor vnaša
prepričanje, da mora biti raziskovalčevo delo usmerjeno v napredek družbe.

Vpliv znanosti pri oblikovanju družbe znanja
Povezanost med znanostjo in družbo znanja, prvič pomenljivo napove Fran-
cis Bacon kot zagovornik moderne znanosti. Njegova prepričanja se odražajo
v utilitarističnem vrednotenju znanosti, se pravi zamisli o produkciji in potro-
šnji znanstvenega znanja za reševanje praktičnih problemov, ki neposredno
koristijo človeštvu (Shang 2019). Znanstveno raziskovanje je izdatno prispe-
valo številne razlage različnih svetovnih pojavov, ki so postavili temelje za
napredek človeštva na različnih področjih. Vse to je pripeljalo do tega, da je
znanost v drugi polovici 20. stoletja dobila še vidnejše mesto v družbi. S tako
zelo poudarjeno vlogo znanosti je povezano znano poročilo Science: The En-
dless Frontier (1945) ameriškega znanstvenika Vannevarja Busha, na podlagi
katerega se je vzpostavila družbena pogodba ali, bolje rečeno, vzajemno so-
delovanje med družbo in znanstveno skupnostjo, ki avtonomno prepoznava
prednostna področja raziskovanja, za katere meni, da v največji meri dajejo
koristne prispevke družbi, ter s tem upravičuje prejemanje financiranja. Poli-
tika je zato svojo pozornost usmerjala v aplikativno znanost in vidni rezultati
intenzivnih vlaganj so znanosti prinesli še stabilnejšo pozicijo znotraj družbe
(Toescu in Tuboly 2023). Omenjeni politični model temelji na ideji, da bo zna-
nost, če ji zagotovimo neovirano zasledovanje lastnih raziskovalnih intere-
sov, prinesla izjemne rezultate, ki bodo na najrazličnejše načine zadovoljevali
družbene potrebe (Hallonsten 2021).
Znanost se je v 60. letih prejšnjega stoletja temeljito spremenila in vsto-
pila v obdobje, ki ga zaznamuje potrošniško in tržno naravnana miselnost
raziskovalno-razvojnih potencialov. Še bolj kot kdaj koli prej se je začela pou-
darjati zahteva po praktični uporabnosti znanstvenih raziskav, zato ne prese-
neča, da so se pod vplivom takšne miselnosti spreminjale prioritete in usme-
ritve v raziskovanju. Znanstveniki niso več sodelovali samo z državo, ampak
so se povezovali s podjetji in z industrijo, pri čemer so se osredotočali na
ustvarjanje znanja, ki bi imelo konkretno koristne rezultate za družbo in s tem

312