Page 314 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Klara Čalušić in Nina Krmac

njanje prevlade v znanstvenem prostoru. Nekateri znanstveniki, kot sta npr.
Albert Einstein in Stephen Hawking, so celo dosegli znanstveno slavo, uspeli
popularizirati znanost ter se v popularni kulturi uveljavili kot simbol fenome-
nalnega uma. O tem veliko piše Declan Fahy, ki je svoja razmišljanja strnil v
knjigi The New Celebrity Scientists: Out of the Lab and into the Limelight (2015).
Medijska pozornost na znanost, njene najvidnejše predstavnike in odkritja
je od leta 1970 skokovito naraščala. V Združenih državah Amerike je rubrika
iz sveta znanosti bogatila že na desetine časopisov, postopoma so začele iz-
hajati prve poljudnoznanstvene revije, ki so občinstvu približale znanstveno
delo, obenem pa si je javnost lahko na televiziji ogledala prvo tedensko od-
dajo, posvečeno znanosti. Znanost je tako rekoč tekla skozi popularno kul-
turo, ni bila več, tako kot prvotno, omejena le na ozek krog znanstvenikov,
ampak se je postopoma integrirala v širšo družbeno zavest (Fahy 2015, 13).
Takonimogočemimouvida,dajeustvarjanjehierarhijemedkvalitativnimi
in kvantitativnimi raziskovalci znotraj znanosti tesno povezano s podobo ti-
stega, ki ustvarja znanje. V spomin se shranita dve razširjeni stereotipni po-
dobi znanstvenika, in sicer kot izoliranega misleca, zatopljenega v nerešljivih
izračunih, ter eksperimentatorja v belem plašču, ki se v svojem laboratoriju
bori s skrivnostmi narave. Obema je skupno to, da predstavljata znanstvenike
v izolaciji. Takšne podobe znanstvenikov in njihovega dela pa se zdijo poe-
nostavljujoče (Morus 2016, 97), zlasti, če razmišljamo v okviru kvalitativnega
raziskovanja, kjer je proces ustvarjanja znanja redko, če sploh kdaj, izolirana
dejavnost. Glede na to, da je pri takšnem pristopu poudarek na razumevanju
kompleksnosti človeških izkušenj skozi interakcije, to privede do tesnejšega
sodelovanja z udeleženci.
Takšne stereotipne poenostavitve znanosti in njene idealizirane vloge ne
levplivajo nasplošno percepcijo znanosti kot dejavnosti vširšemdružbenem
kontekstu, ampak slednjega presegajo in oblikujejo mehanizme, skozi katere
znanstvene ustanove priznavajo dosežke posameznikov znotraj znanstvene
skupnosti ter jim obenem dodeljujejo določeno stopnjo ugleda.

Vloga nagrajevanja in pridobivanja ugleda v znanstveni skupnosti
Za časa Darwina je bilo na znanstvenem prizorišču relativno malo akterjev in
zatorej tudi precej nizka verjetnost, da bi se ukvarjali s podobnimi temami.
Z vsestranskim družbenim napredkom in s spremembami na znanstvenih
področjih v preteklem stoletju se je opazno večal delež prebivalstva, ki se iz-
obražuje, znanstvenega in profesorskega kadra ter njihovih raziskav. Včasih
so starejši in ugledni znanstveniki v svoji karieri objavili le nekaj deset član-
kov v znanstvenih revijah, ki so večinoma izhajale na državni ravni. Če je ob-

314