Page 315 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Metodološke pristranskosti v družboslovni znanosti

javaenegaali dveh člankovnaleto včasih veljalazaintenzivnejšo znanstveno
produkcijo, se je osebna bibliografija raziskovalcev zdaj močno razširila. To
je povzročilo povečan pritisk po objavljanju rezultatov v uglednih mednaro-
dnih revijah, kar je privedlo do dobro znanega globalnega fenomena v so-
dobnih znanstvenih skupnostih, ki ga lahko opišemo s sloganom »Objavljaj
ali pogini« (Pacchioni 2018).
Sodobni znanstveni sistem nagrajevanja se torej pri vrednotenju znan-
stvene kakovosti v precejšnji meri opira na površne, vendar lahko razumljive
kvantitativne parametre, povzema Hallonsten (2021). Pri tem se sklicuje na
Hanovo delo The Burnout Society (2015) in podpre njegovo razmišljanje, da
družba 21. stoletja ni več družba discipline, ampak družba dosežkov, njeni
prebivalci pa aktivni ustvarjalci slednjih. Ta trend se dobro odraža v sodobni
znanosti, kjer raziskovalci ustvarjajo znanstvene dosežke, jih dokumentirajo
in izpostavljajo, kar je povezano z željo po prepoznavnosti, priznanju aka-
demskih kolegov in konkurenčnosti znotraj znanstvene skupnosti. Notranji
sistem nagrajevanja raziskovalce potiska v igro kopičenja objav, citatov kot
skrbno dokumentiranega intelektualnega vpliva raziskovalca ter pridobiva-
nja finančnih sredstev za raziskave in znanstvenega ugleda.
Namensko izogibanje kvalitativnim raziskovalnim pristopom v znanstve-
nih skupnostih izhaja iz metodoloških kritik in hierarhij na matičnem pod-
ročju raziskovanja, težav pri prestajanju recenzentskih in uredniških presoj,
izgubljenih poklicnih priložnosti, možnosti napredovanja, doseganja ugleda
(Lenger 2019) ter pomanjkanja izkušenj pri izvajanju kvalitativnih raziskav
(Povee in Roberts 2014). Prav predpostavka naravoslovcev, da je razumeva-
nje pojava omejeno, če ga ne moremo podpreti s številkami, ki so nastale
na podlagi rabe zanesljivih matematičnih izračunov, še naprej obremenjuje
družboslovne raziskovalce (Kagan 2009). To Pushkalo Prasad (2018) pripelje
do temeljnega očitka, da večji delež raziskav v družboslovju trpi zaradi raz-
ličnih oblik pozitivistične tesnobe, kar se kaže v težnjah po doseganju pozi-
tivističnih meril. Vse to še naprej vpliva na predpostavke in vrednote kvalita-
tivnih raziskovalcev, tudi če ne operirajo z numeričnimi podatki.
V tem pogledu je bilo neizogibno, da bodo leta nerazrešenih neskladij slej
ko prej privedla do paradigmatskega spora v 70. letih prejšnjega stoletja, ki
je trajal več desetletij (Taylor in Medina 2013; Maarouf 2019).

Odziv obeh strani: metodološki spor
Vse do konca 20. stoletja je obstajala očitna ločenost med naravoslovjem in
družboslovjem, pri čemer je prihajalo do vzajemnega nezaupanja in sporov
(Shang 2019). To lahko razberemo že iz razmišljanj britanskega znanstvenika

315