Page 319 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Metodološke pristranskosti v družboslovni znanosti

Castell 2016) in medicini (Goguen, Knight in Tiberius 2008; Mohamud idr.
2023). Glede na to, da je znanstveni prostor podvržen stalnim spremembam,
je ključno, da tovrstne raziskave ponavljamo. Ugotovitve starejših raziskav
hitro postanejo problematične, saj so se pogledi na kvalitativno metodolo-
gijo skozi čas spreminjali, zato kljub njihovi svoječasni vrednosti ugotovitev
ne moremo prenesti v sodobni kontekst, saj se nam lahko trenutni odnos po-
kaže v popolnoma novi luči. V zvezi s tem omenimo še, da se kaže potreba po
vključevanju študentov v raziskave, saj imajo po ugotovitvah preteklih raz-
iskav zaradi nezaupanja v statistične veščine do kvalitativne metodologije
številni pozitivnejši odnos, kar je pogojeno s preteklimi izkušnjami z mate-
matiko in z učnimi težavami pri statistiki (npr. Jansen, Boumeester in Rooij
2021; Dani in Al Quraan 2023).
Na podlagi preučitve literature zaključujemo, da odnos do določene me-
todologije oblikujejo različni dejavnik, ki jih lahko povzamemo kot:

1. psihološkedejavnike:posameznikovazanimanja,karierneambicije,pre-
tekle izkušnje z raziskovalnim delom in osebna prepričanja, da so do-
ločeni pristopi primernejši od drugih;
2. sociološke dejavnike: tradicije raziskovalnega področja, zahteve in ne-
formalna pričakovanja raziskovalnih institucij ter uredništev;
3. izobraževalne dejavnike: raziskovalci so že v obdobju študija sistema-
tičneje vpeljani v eno od metodologij, od katere v sklopu poznejšega
raziskovalnega dela težje odstopajo.

Prispevek zaključujemo z ugotovitvijo, da tema metodološke izbire v druž-
boslovju kliče po podrobnejšem raziskovanju. Predlagamo sistematični pre-
gled literature z namenom odkrivanja zastopanosti posameznih metodolo-
gij v znanstveni periodiki. Smiselno je opraviti analizo doktorskih disertacij in
zaključnih del študentov, da bi ugotovili, na osnovi katere paradigme slednji
zasnujejo svoje raziskave. Tretja možnost so intervjuji z raziskovalci, uredniki
znanstvenih revij in doktorskimi študenti, saj je metodološko izbiro smiselno
obravnavati z vidika tistih, ki delujejo v znanosti.

Literatura
Adam, F. 2016. »Družbene vede in humanistika v primežu pozitivizma in civili-
zacijske krize.« V Humanizeminhumanistika:simpozij, uredil N. Grafenauer,
239–245. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Alvesson, M., in J. Sandberg. 2013. »Has Management Studies Lost Its Way?
Ideas for More Imaginative and Innovative Research.« Journal of Manage-
ment Studies 50 (1): 128–152.
319