Page 318 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Klara Čalušić in Nina Krmac

rodnem vodenju zaznali prevlado pozitivističnih člankov nad interpretativ-
nimi od leta 2001 do 2018. Najnovejše raziskave ne kažejo, da je prišlo do bi-
stvenih sprememb. Produkcija znanstvenega védenja se na različnih področ-
jih managementa, kot so upravljanje s človeškimi viri (Harley 2015; Bonache
in Festing 2020), projektni management (Nyein idr. 2020), strateški manage-
ment (Shaver 2021), vedenje potrošnikov (Majeed 2019) in vodenje (Suther-
land 2016), še vedno razvija pretežno znotraj pozitivistične paradigme, ki po-
udarja kvantificiranje podatkov. Primerljivo je tudi stanje na področju ekono-
mije, ki se je kot družboslovna veda močno preoblikovala na podlagi mate-
matičnih načel, in sicer do te mere, da je kvalitativno raziskovanje tako rekoč
izgnano iz akademskih krogov in je v primerjavi s količino kvantitativnih raz-
iskav relativno neopazno (Starr 2014; Lenger 2019). Podobne učinke vztrajno-
sti pozitivizma in majhnega izkoristka kvalitativne metodologije opazujemo
tudi v psihologiji, ki je še vedno razumljena pretežno z naravoslovnega sta-
lišča. To pa zato, ker teme, ki jih jemlje za predmet raziskovanja, obravnava
s kvantitativno metodologijo, z njenimi statističnimi metodami, empirično
preverljivostjo in matematično zanesljivostjo (Gough in Lyons 2015; Rio Carral
2019).PedagoškopodročjevSlovenijipritemninikakršnaizjema,sajsejeraz-
vijalo in krepilo v povezovanju z miselnimi tokovi, ki izhajajo iz pozitivizma.
Hegemonija kvantitativne paradigme je realno obstoječa, kar potrjuje njena
izrazita prevlada v slovenski pedagoški znanstveni periodiki, medtem ko si
kvalitativni raziskovalni pristopi na slovenskih tleh šele utirajo pot (Štember-
ger 2015).

Sklep
Preučitev literature kaže na to, da je spekter področij, kjer se udejanjajo po-
sledice zgoraj opisanega stanja, širši od akademskega. Zaradi omenjenega
prihaja do (1) ustvarjanja izkrivljenih predstav o naravi »prave« znanosti (Mi-
edema 2022; Chompalov in Popov 2021), (2) reproduciranja pozitivizma kot
edinega načina znanstvenega spoznavanja sveta v šolskih učbenikih in ku-
rikulumu (Singh 2022), (3) zasnove projektov, ki otežujejo vstop in participa-
cijo kvalitativnih raziskovalcev, ter upada motivacije ambicioznih raziskoval-
cev za določene vrste raziskav (Easterby-Smith, Thorpe in Jackson 2015) in (4)
nesorazmerij v dodelitvi sredstev za znanstvene raziskave, pri čemer kvanti-
tativne prejmejo več finančne podpore (Erickson 2018).
Prav zato so se številni avtorji že soočili z izzivom, kako kvalitativno razi-
skovanje približati kvantitativnim pristopom, vsaj kar zadeva metodološko
priljubljenost. Pregled literature je pokazal, da je na voljo malo empiričnih
podatkov o odnosu do kvalitativne metodologije v različnih disciplinah.
Pravzaprav so najdlje prišli v psihologiji (Povee in Roberts 2014; Roberts in
318