Page 316 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Klara Čalušić in Nina Krmac

Charlesa P. Snowa. V delu Dvekulturiinznanstvenarevolucija (1959) zelo jasno
opozori na problem sprtosti dveh kultur, ki sobivata v znanstvenem prostoru
in ju tvorijo naravoslovni ter družboslovni oz. humanistični izobraženci. To
ločenost opisuje kot rivalstvo med dvema različnima miselnima svetovoma.
Namesto da bi svojo vlogo v znanosti razumeli v smislu družbene pogodbe
in prepoznali vrednost medsebojnega sodelovanja, so postali večni tekmeci,
ki ne cenijo preveč raziskovalnega področja nasprotne strani in med seboj
komajda komunicirajo.
K zaostritvi tega odnosa je prispevala potegavščina, ki si jo je leta 1996 pri-
voščil newyorški teoretski fizik Alan Sokal s člankom Prekoračenje meja: na
poti k transformacijski hermenevtiki kvantne gravitacije. Ta tekst je postal
znan kot osnovna točka spora v znanosti. Revija Social Text je ravno tistega
leta pripravljala posebno izdajo, posvečeno vojni v znanosti, zaradi česar se je
zdel Sokalov članek kot nalašč za objavo. Uredniki so ob tem spregledali av-
torjevo potegavščino, predvsem pa to, da so sami postali tarča nekontrolira-
nega eksperimenta, s katerim je želel testirati strogost meril znanstvenih revij
pri objavljanju raziskav, saj jih je bolj navdušilo dejstvo, da je eminentni kvan-
titativni raziskovalec prestopil na stran družboslovja. Ob tem niso bili pozorni
na nesmiseln zapis, v katerem je nakazal, da sta zdaj število pi ter gravitacij-
ski zakon socialna konstrukta in ne več konstanti (Flyvbjerg 2001). Kasneje je
sam razkril prevaro, čemur so sledile globalne znanstvene razprave in obra-
čuni med samooklicanimi »varuhi znanosti« ter postmodernističnimi misleci
(Shang 2019).
Kot je zapisal Orr (1990), so ljudje pripovedovalci zgodb o svojem delu, s
čimer gradijo svojo identiteto in dokazujejo svoj družbeni pomen. Podobno
stališče je Mari Murtonen (2005) prenesla v znanost in sklenila, da raziskovalci
svoje delo legitimirajo tako, da pripovedujejo zgodbe o njem. Ne zavedajoč
se, na ta način ustvarjajo podobo o znanosti, ki jo bodo posvojile in v svoje
delo implementirale naslednje generacije raziskovalcev. S tega vidika imajo
predavatelji potencialno velik vpliv na študente, ki znanstveni prostor šele
spoznavajo. V tem kontekstu lahko znanstvenoraziskovalno sfero do dolo-
čene mere obravnavamo tudi kot prostor, v katerem prihaja do procesov so-
cializacije.Posledičnosemladiraziskovalci,kisešelevključujejovakademsko
okolje, pogosto znajdejo v vlogi orodja, usmerjenega v podporo paradigmi,
ki je prevladujoča na njihovem raziskovalnem področju. Ravno zaradi tega je
nujno raziskovati, kaj se skriva za pogledi študentov, saj obstaja velika ali pa
zanemarljiva verjetnost, da odražajo poglede drugih generacij raziskovalcev,
v našem primeru so to pogledi na vrsto raziskovanja.
Temu metodološkemu sporu ni videti konca, saj vsaka stran vodi boj za

316