Page 313 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Metodološke pristranskosti v družboslovni znanosti

bilo obenem dobičkonosno. Znanje se ni več ustvarjalo samo na univerzah,
ampak tudi na inštitutih in v industrijskih laboratorijih (Fahy 2015).
Od tod sledi, da je to v veliki meri povezano z naravoslovjem, kjer so do-
sežki v primerjavi z družboslovjem oprijemljivejši in opazneje integrirani v
vsakdanje družbeno življenje. Iz tega izhaja, da je za naravoslovnega razisko-
valca ključna interakcija s fizičnimi objekti, katerih končni izdelek zagotavlja
povratno informacijo o dosežku področja. Kot primer lahko izpostavimo ve-
dno bolj izpopolnjene avtomobile na električni pogon ali zagon velikega ha-
dronskega trkalnika, ki fizikom omogoča odkrivanje temeljnih spoznanj o ve-
solju. Vse to pa nepresenetljivo pritegne veliko medijsko pozornost. V druž-
boslovju so medtem rezultati raziskav bistveno manj materialni in postajajo
opazni šele z večletnim načrtovanjem implementacije v širši družbeni pro-
stor. Če se osredotočimo na pedagoško področje, bi to, denimo, vključevalo
vpeljavo novih učnih pristopov v šolski kurikulum.
V tem pogledu so pozitivistične znanosti ustvarjale vtis, da lahko pojasnijo
vse plasti stvarnosti, kar je impliciralo, da ni treba posegati po drugačnih pri-
stopih k spoznavanju sveta. Tako družba kot tudi ekonomija sta se čedalje
bolj opirali na intelektualni kapital in intenzivno izrabo dotoka svežih znan-
stvenih spoznanj, ki sta v očeh mnogih postali ključni gonilni sili za napre-
dek. Iz tega sledi, da preoblikovanje gospodarstev, ki izkorišča in uporablja
znanje, postaja osnova za poimenovanje sodobne družbe kot družbe znanja
(Stehr 2018). Na podlagi tega Maryna Lakhno (2021) izpelje sklep, da bomo
danes težko pokazali državo na zemljevidu, ki v svojih politikah ne bi ome-
njala koncepta znanja. Ni dvoma, da si obstoja današnje družbe ni mogoče
predstavljati brez znanstvenih spoznanj in znanstvenih institucij v osrednji
vlogi (Hallonsten 2021). V povezavi s pravkar omenjenim Adam (2016) pokaže,
da imamo opravka s scientifikacijo sodobne družbe, kar se odraža v čedalje
večjem umeščanju znanstvenih odkritij in znanstvene logike v vse družbene
podsisteme ter vsakdanje življenje, po drugi strani pa tudi s socializacijo zna-
nosti, se pravi sposobnostjo javnosti in družbe, da se soočita z nepredvidlji-
vimi tveganji ter novimi priložnostmi, ki jih nudita znanstveni in tehnološki
napredek.

Kvantifikacija znanstvenega prostora
Spoznanja, do katerih prihaja sodobna znanost, so pomembna za družbo, če-
mur v prid govorijo vsakoletne podelitve Nobelovih nagrad, ki med drugim
simbolizirajo poklon tudi znanstvenim dosežkom na področju fizike, kemije,
fiziologije in ekonomije. Razvidno je, da se najprestižnejše nagrade v veliki
meri podeljujejo dosežkom pozitivističnih znanosti, kar jim omogoča ohra-

313