Page 354 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vanja R. Kiswarday in Kristina Mars

slu skupnega prepoznavanja in odstranjevanja ovir ter omogočanja aktivne
vključenosti vsakega posameznika po njegovih zmožnostih (Ainscow 2005).
Ko je inkluzija dobro načrtovana, ne koristi le otrokom s posebnimi potre-
bami (v nadaljevanju otroci s PP), ki so bili v preteklosti pogosto izključeni iz
rednega vzgojno-izobraževalnega sistema, temveč tudi njihovim vrstnikom,
skupnosti in družbi kot celoti.
Med temeljna načela skrbi za otroke s PP sodijo čim zgodnejše odkriva-
nje težav in posebnih potreb, takojšen odziv nanje ter zagotavljanje ustrezne
pomoči otroku in njegovi družini (Jakič Brezočnik, Šoln Vrbinc in Švalj 2017).
Evropska agencija za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb po-
leg tega izpostavlja še, da je eden od pomembnejših ciljev inkluzije, da stremi
k zagotavljanju čim večje strokovnosti in celostne obravnave otrok s PP ter
njihovih družin (Soriano in Kyriazopoulou 2010). V Sloveniji se po uvedbi Za-
kona o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)
(2017) zgodnja obravnava izvaja v okviru centrov za zgodnjo obravnavo, ki
delujejo v okviru javne mreže in zagotavljajo regijsko pokritost. Multidisci-
plinarni timi centrov za zgodnjo obravnavo so odgovorni za postavitev dia-
gnoze ter oceno zmožnosti in potreb otroka ter njegovih staršev. Na osnovi
ugotovitev pripravijo individualni načrt pomoči družini in strokovno pod-
poro nudijo tudi vrtcu oz. zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok s PP.
Vokviruslovenskegasistemapredšolskevzgojemožnost inkluzijenajmlaj-
ših otrok sPP vrednevrtcerealiziratadvaprograma,in sicerprogramzapred-
šolskeotrokesprilagojenimizvajanjemindodatnostrokovnopomočjo(DSP)
ter prilagojeni program za predšolske otroke. V slednjem je prilagojeno tako
izvajanje programa kot tudi normativi, program pa izvajata vzgojitelj pred-
šolskih otrok s PP, ki ima specialnopedagoško izobrazbo ustrezne smeri, in
pomočnik vzgojitelja. Število teh programov, ki smo jih v preteklosti imeno-
vali razvojni oddelki vrtcev, naj bi se z uvedbo ZOPOPP (2017), ki po svojih
ciljih in načelih stremi h kakovostni inkluziji ter zagotavljanju največje koristi
otroka in družine, pričelo povečevati in s tem uresničevati kakovostnejšo in-
kluzivno predšolsko vzgojo (JakičBrezočnik,Šoln Vrbincin Švalj2017).Ktemu
nas zavezujejo tudi evropska zakonodaja in smernice (Evropska agencija za
izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje 2017;
OECD 2015; Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v
okviru Sveta, o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega
izobraževanja za vse (2017/C 62/02) 2017).
V prispevku želimo raziskati zgodovino razvoja oddelkov s prilagojenim
programom za predšolske otroke, ki delujejo v okviru rednih vrtcev v Slo-
veniji, in ugotoviti njihovo razširjenost. V empiričnem delu so nas zanimala

354