Page 453 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik

oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli

Jakob Slavič Joca Zurc
Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru
jakob.slavic@student.um.si joca.zurc@um.si

Namen prispevka je bil raziskati pogled učiteljev na učenčevo oblikovanje na-
rodne zavesti v osnovni šoli s pomočjo folklornega udejstvovanja. Posebno
pozornost smo namenili folklornemu udejstvovanju kot sestavnemu delu kul-
turne dediščine v osnovni šoli. Dobljeni rezultati empirične raziskave teme-
ljijo na delno strukturiranih intervjujih z učitelji osnovnih šol, ki so bili vodje
folklornih skupin. Na osnovi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da se ljudsko
izročilo pogosteje pojavlja pri predmetih, kot so družba, spoznavanje okolja,
geografija, slovenščina, šport, glasbena umetnost in zgodovina, vendar je ure-
sničevanje omenjenih vsebin odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev.
Mnenja intervjuvanih učiteljev kažejo na pomembno vlogo folklornega udej-
stvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti. Učitelji so
izpostavili, da šolsko folklorno udejstvovanje pomembno prispeva k večjemu
zanimanju učencev za družbeno okolje, narodni pripadnosti in prepoznava-
nju razlik med narodi. Čeprav je folklora delno že prisotna v osnovnošolskem
kurikulumu, pa jo učitelji prepoznavajo kot pomemben del medpredmetnega
povezovanja kot tudi v obliki samostojnega predmeta.
Ključnebesede:folklora,kulturnadediščina,ljudskoizročilo,narodnazavest,ku-
rikulum osnovne šole

Uvod
S pojmom narodnost se učenci srečajo v različnih obdobjih osnovnošolskega
izobraževanja, največkrat preko iger, pesmi, medijev, praznovanj raznih pra-
znikov, socialnih interakcij ter pri pouku predmetov, kot sta družba in zgodo-
vina. Narod je naravna družba, ki obsega enotnost ozemlja, izvor, tradicijo,
jezik, zgodovino in samozavest posameznika v družbi (Tevzadze 1994). Del la-
stne narodne identitete vsakega posameznika je tudi narodna zavest. Slovar
slovenskega knjižnega jezika narod pojmuje kot pripadanje »skupnosti ljudi,
navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, go-
spodarsko povezani in imajo skupno zavest« (Slovenska akademija znanosti
in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znano-
sti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 1994, 553). Nata-
lia Tevzadze (1994) navaja, da je narodna zavest občutek, ki spodbuja notra-
nje in zunanje nacionalne dejavnosti, medtem ko jo Hribar (1995) opredeli

Krmac, N.,S.Hudovernik, M. Rodela,M.Mezgec, M. RadetićPaićinM. Kukanja Gabrijelčič, ur. 2024.
Pedagoška vizija: premikanje izobraževanja od tradicije do inovacij – 50 let razvoja na Pedagoški fakulteti.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-358-6.453-468