Page 457 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 457

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli


             hovne in materialne dediščine«. S spoznavanjem in z ohranjanjem ljudskega
             izročila pri učencih dosežemo, da otrok bolje spozna svojo lastno identiteto
             in se čustveno poveže s svojim narodom, skupnostjo ter z okoljem, v kate-
             rem živi (Škrinjar 2008). Vesna Geršak (2007) trdi, da je folklorno udejstvova-
             nje tudi pomembno vzgojno sredstvo, saj otroka uči komunikacijskih veščin,
             spoznavanja okolice in samega sebe.
               V učne načrte osnovne šole je ljudsko izročilo vključeno predvsem pri
             predmetih glasbena umetnost in športna vzgoja, neposredno pa tudi pri
             drugih predmetih, kot so slovenščina, družba, državljanska in domovinska
             vzgoja, etika, geografija in zgodovina (Knific 2015). Bistvo vključitve ljud-
             skega izročila v učne načrte lahko razlagamo z 72. členom Zakon o varstvu
             kulturne dediščine (ZVKD-1) (2016): »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom
             varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in
             lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine«. Šola
             kot vzgojno-izobraževalna ustanova mora zato posameznika seznaniti s prvi-
             nami kulturne dediščine ter mu pomagati oblikovati do nje ustrezen odnos,
             ki temelji na ponotranjenju vrednot in spoštovanja narodnega izročila.

             Namen empirične raziskave
             Namen našegaempiričnegaraziskovanjajebiloblikovati celovitejšo sliko po-
             gleda učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti kot rezultat folklor-
             nega udejstvovanja v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšna je po mnenju uči-
             teljev zastopanost folklornega udejstvovanja v kurikulumu osnovne šole ter
             kako učitelji posegajo po praksah vključevanja folklornega udejstvovanja v
             pedagoško delo. Preučiti smo tudi želeli, kakšna so mnenja, želje in nameni
             učiteljev glede vključevanja folklornega udejstvovanja v osnovnih šolah kot
             pristopa k oblikovanju ter utrjevanju narodne zavesti pri učenkah in učencih.
             Raziskovalni vprašanji, ki sta usmerjali naše raziskovanje, sta bili:

               RV1 Kakšna je vloga folklornega udejstvovanja na oblikovanje narodne
                   zavesti učencev v osnovni šoli z vidika učiteljev, ki so vodje folklornih
                   skupin?
               RV2 Kakšna so mnenja učiteljev o vključevanju folklornega
                   udejstvovanja v osnovni šoli kot pristopa k oblikovanju narodne
                   zavesti učenk in učencev?

             Metodologija
             Raziskovalna metoda, s katero smo pridobili željene podatke in preučili iz-
             brani raziskovalni problem, je kvalitativna interpretativna raziskava. Kot mer-


                                                                            457
   452   453   454   455   456   457   458   459   460   461   462