Page 458 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 458

Jakob Slavič in Joca Zurc


                  ski instrument je bil uporabljen polstrukturirani intervju, ki je bil glede na
                  željo intervjuvanca in možne okoliščine opravljen v živo ali preko videokon-
                  ferenčne aplikacije (Zoom). Zbiranje podatkov je potekalo v časovnem inter-
                  valu od januarja do aprila 2022. Raziskava je bila izvedena v okviru magistr-
                  skega študija Pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (Slavič
                  2022).
                    V intervjujih je sodelovalo šest učiteljev/učiteljic, ki delujejo kot vodje fol-
                  klornih skupin oz. krožkov na osnovni šoli in hkrati opravljajo drugo pedago-
                  ško delo na šoli (učitelji/učiteljice razrednega pouka, predmetni učitelji). Pet
                  učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, je opravljajo delo učitelja/učiteljice ra-
                  zrednega pouka in ena učiteljica je bila zaposlena za predmetno poučevanje
                  slovenskega jezika. Intervjuvanci so bili izbrani iz osnovnih šol severovzho-
                  dne Slovenije. Sodelovanje pri intervjuju je zavrnila ena oseba. Udeležencem
                  v intervjujih smo postavili naslednja vprašanja:

                     – Zakaj ste se odločili, da ste postali vodja folklornega krožka/skupine?
                     – Kje vidite vsebine folklornega izročila v obveznem osnovnošolskem
                       izobraževanju?
                     – Ali folklorno udejstvovanje vidite kot dejavnost, ki razvija otrokovo na-
                       rodno zavest?
                     – Kako ocenjujete narodno zavest učencev, ki so del folklornega udej-
                       stvovanja, v primerjavi z drugimi učenci v svojem razredu?
                     – Ali bi folklorno udejstvovanje lahko bil obvezen/izbirni predmet v šol-
                       skih učnih načrtih?


                    Po izvedbi intervjujev smo opravili transkripcijo oz. dobesedni prepis zvoč-
                  nih zapisov, pridobljene podatke pa smo nato analiziral s pomočjo kvalita-
                  tivne vsebinske analize (Coe in Scacco 2017). Kvalitativna vsebinska analiza
                  je raziskovalna metoda, pri kateri so značilnosti besedilnega, vizualnega ali
                  zvočnega gradiva sistematično kategorizirane in zabeležene, da jih je mo-
                  goče analizirati. Zbrane kvalitativne zapise intervjujev smo najprej analizirali
                  z metodo odprtega kodiranja, nato združevali dobljene kode v skupne ka-
                  tegorije in na koncu glede na vsebino kod ter kategorij določili še osnovne
                  teme in preverili odnose med posamezno temo ter njenimi pojmi (Zurc 2021).

                  Rezultati in interpretacija
                  Dobljeni rezultati kvalitativne vsebinske analize, ki temelji na intervjujih z
                  učitelji, ki so bili hkrati tudi vodje šolskih folklornih skupin, so pokazali tri
                  osrednje teme oz. vidike, ki pojasnjujejo folklorno udejstvovanje kot dejav-


                  458
   453   454   455   456   457   458   459   460   461   462   463