Page 454 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jakob Slavič in Joca Zurc

kot sestavino duhovnosti, kijehkratituditemeljinizraz kulture. Medkul-
turo prišteva jezik, ljudske plese in pesmi, ljudsko literaturo in prozo, kultivi-
ranje jezika, vero ter praktična znanja. Kot duhovno vrednoto jo omenja tudi
Schulze (2003), ki pravi, da jo sestavljata preteklost oz. kulturna dediščina in
spomini ter sedanjost oz. želja po skupnem življenju. Podobno tudi Vesna G.
Mikolič (2000) v delu »Povezanost narodne in jezikovne zavesti« ob ekonom-
skem, političnem in kulturnem vidiku narodne zavesti izpostavlja tudi njen
duhovni in čustveni vidik, katerega prvine so, poudarja avtorica, globlje, kot
si mislimo. Rizman (1991), Smith (2005) in Hribar (1995) izpostavljajo, da ljud-
stvo samo po sebi šenepredstavljanaroda,ampak dagaustvari šelenarodna
zavest v povezavi s priznavanjem/prepoznavanjem lastne identitete, ki pa se
navezuje ravno na prvine kulture nekega ljudstva. Kultura in kulturna dedi-
ščinastatako neposredno povezani z oblikovanjemposameznikovenarodne
zavesti in sta ključnega pomena za obstoj ter prihodnost nacije oz. države.
Ob tem se nam poraja vprašanje, ali lahko narodno zavest razumemo kot
vrednoto, ki jo ima osnovna šola dolžnost vzgajati in s tem omogočati pre-
živetje naroda v vse bolj globaliziranem svetu. V pričujoči raziskavi nas je za-
nimalo, kakšno vlogo ima folklorno udejstvovanje na otrokovo dojemanje
pripadnosti narodu in oblikovanje narodne zavesti. Folklorna dejavnost se
kompleksno dotika najrazličnejših delov sestavin narodne zavesti, kot so kul-
tura in kulturna dediščina (Hribar 1995; Schulz 2003), izražanje nacionalnih
simbolov in pripadnosti (Tavzadze 1994), ekonomski ter politični vidiki (Mi-
količ 2000), s čimer jo lahko umeščamo v pomemben del družbenega udej-
stvovanja pri oblikovanju in ohranjanju narodne zavesti. Ali bi potemtakem
moralo biti folklorno udejstvovanje bolj vključeno v učni kurikulum obve-
znega osnovnošolskega izobraževanja? S pristopom empiričnega kvalitativ-
nega raziskovanja smo želeli preučiti pogled učiteljev in učiteljic osnovnih
šol, ki so hkrati tudi vodje otroških folklornih skupin in krožkov; zanimalo nas
je, kako sami dojemajo vlogo folklore na področju oblikovanja narodne za-
vesti učencev v osnovni šoli.

Folklora kot sestavni del kulturne dediščine
Med uveljavljena pojmovanja kulture spada definicija, ki kulturo razume kot
heterogeno celoto vrednot, moral, prepričanj, običajev in navad, umetnosti
ter znanj, ki jih posameznik pridobi iz socialnega okolja (Platovnjak 2017). Po-
znamo različne vidike kulture (Johnson 2013):

– način življenja ljudi, ki vključuje način razmišljanja, občutenja in vero-
vanja;

454