Page 459 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 459

Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli


             Preglednica 1  Folklora kot dejavnost, ki razvija narodno zavest
             Kategorija                       Koda
             Pojmovanje narodne zavesti       Občutek pripadnosti domovini in narodu
                                              Razumevanje sveta, v katerem živiš
                                              Prepoznavanje sestavin naroda
             Vloga folklore/ljudskega izročila  Skupinsko delo krepi pripadnost
                                              Spoznavanje sestavin naroda
                                              Spoštovanje temeljev družbe
                                              Spoznavanje razlik/pripadnosti ostalih krajev
                                              Folklora kot kompleksna dejavnost

             nik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli. Prvi vidik oblikovanja narodne
             zavesti skozi folklorno dejavnost predstavlja učiteljevo interpretiranje ljud-
             skega izročila v povezavi z narodno zavestjo. Osredotočili smo se na osebno
             razumevanje narodne zavesti in vrednotenja folklorne dejavnosti pri učite-
             ljih. Drugi vidik se nanaša na zaznavanje razlik v narodni zavesti med učenci,
             ki so del folklornega udejstvovanja, in tistimi, ki to niso. Kot tretji vidik pa so
             intervjuvani učitelji izpostavili pomen vključevanja folklore v šolski kuriku-
             lum skozi medpredmetno povezovanje ter zasnovo samostojnega predmeta
             folklora v osnovni šoli.
               Vnadaljevanjunatančnejepredstavljamo vsetri dobljenevidike–»folklora
             kot dejavnost, ki razvija narodno zavest«, »zaznavanje razlik med učenci v za-
             nimanju za slovensko kulturo in izražanju narodne zavesti glede na folklorno
             udejstvovanje v osnovni šoli« ter »folklora kot izbirni predmet v osnovni šoli«
             – s pripadajočimi kategorijami, kodami ter reprezentativnimi izjavami inter-
             vjuvanih učiteljev.
               Kot lahko razberemo iz preglednice 1, se pojmovanje narodne zavesti s
             strani učiteljev naslanja predvsem na občutek duhovne pripadnosti narodu
             in domovini, prepoznavanje njunih sestavnih delov ter razumevanje širšega
             prostora, v katerem posameznik prebiva. Eden izmed intervjuvancev navaja:
             »Pri pouku otrokom razložim na najpreprostejši način, da je narodna zavest
             to, da si ponosen na svoj narod, ponosen na to, od kod izhajaš, na šege, na-
             vade, jezik, glasbo, poznaš simbole svoje domovine, ponosen na naravne
             znamenitosti, s ponosom oblečeš folklorni kostum, spoštuješ prednike in
             ohranjaš, kar so ustvarili« (UFW-4).
               Ugotovitve kažejo, da učitelji, vodje folklornih skupin, ki so sodelovali v ra-
             ziskavi, pojem narodna zavest razumejo podobno opredelitvi, ki jo navaja
             literatura (Hribar 1995). Slednja v ospredje postavlja spoštovanje temeljev
             iz preteklosti, ki so vplivali na razvoj današnje družbe, med njenimi sesta-
             vinami izpostavljajo šege in navade, naravne znamenitosti, simbole, zgodo-


                                                                           459
   454   455   456   457   458   459   460   461   462   463   464