Page 525 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost in učno uspešnost pri osnovnošolcih v Prekmurju

smo preverjali razlike v ocenah učencev drugega vzgojno-izobraževalnega
obdobja osnovnih šol v prekmurski regiji o njihovi gibalni aktivnosti glede
na različno izvedbo pouka, torej šolanje na daljavo in klasično šolanje v učil-
nici, ter demografske dejavnike, kot sta spol in starost. Ugotovili smo, da so
bili učenci med epidemijo ne glede na obliko šolanja redno gibalno aktivni.
Tri četrtine anketiranih je odgovorilo, da so bili gibalno aktivni vsaj petkrat
na teden. Pri tem nismo ugotovili razlik glede na način šolanja (na daljavo ali
v učilnici) in starost učencev. Razlike pa so se pokazale med spoloma, in si-
cer pri udejstvovanju v prostočasni gibalni aktivnosti v obdobju epidemije,
ko je izvedba pouka potekala v šoli. Učenke so bile v tem obdobju pogosteje
gibalno aktivne v primerjavi z učenci, medtem ko so bili učenci statistično
značilno intenzivneje gibalno aktivni. Dobljene razlike v gibalni aktivnosti
med spoloma je možnosti iskati v razlogih, da šolanje na daljavo učencem
odvzame transportne in druge oblike gibanja, povezane z vsakodnevnimi
opravili, ki pa so prav tako koristna za zdravje (Završnik in Pišot 2005). Že pot
do šole je oblika gibalnega udejstvovanja, ki pozitivno vpliva na otrokov se-
deč način življenja (López-Bueno idr. 2020). Glede na dobljene rezultate naše
raziskave je možno predpostavljati, da je dnevna količina gibalnih aktivnosti
pri deklicah pomembno sestavljena iz navedenih oblik gibanja, medtem ko
je za dečke značilnejša večja vključenost v organizirane oblike interesnih gi-
balnih/športnih aktivnosti (Zurc in Planinšec 2022, 7), ki praviloma potekajo v
srednji do visoki intenzivnosti. Organizirane interesne dejavnosti so bile med
epidemijo v veliki meri opuščene zaradi preventivnih ukrepov omejitve širje-
nja okužb s covidom-19, zato je organizirano gibalno udejstvovanje pri otro-
cih in mladostnikih padlo na zadnje mesto med različnimi oblikami gibanja,
s katerimi so se med epidemijo ukvarjali v povprečju včasih ali celo nikoli
(Sever in Zurc 2023). V prihodnje bi bilo možno z izkoriščanjem zmogljivo-
sti umetne inteligence šolanje na daljavo prilagoditi potrebam posameznika
(Selimović in Blatnik 2023, 15). S tem bi se lahko tudi organizirane interesne
dejavnosti prilagodile nenadnim omejitvenim ukrepom okolja ob izrednih
situacijah, kot je bila epidemija covida-19.
V raziskavi smo nadalje ugotavljali mnenja učencev drugega vzgojno-
izobraževalnega obdobja osnovnih šol v prekmurski regiji o tem, ali so med
šolanjem na daljavo imeli dovolj časa za gibalno aktivnost. Največ učencev je
odgovorilo pritrdilno. Nemška raziskava (Schmidt idr. 2020), ki je ugotavljala
razlike v gibalni aktivnosti med epidemijo in po njej, je ugotovila, da so mlajši
učenci pred zaprtjem države za gibalno aktivnost porabili 142,2 minute na
dan, po zaprtju pa 167,8 minute na dan, kar kaže na povišanje količine gibal-
nega udejstvovanja po uvedbi omejitvenih ukrepov za obvladovanje epide-
mije covida-19. Učence v naši raziskavi smo povprašali tudi o razlogih, zakaj
525