Page 534 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 534

Katarina Dolinar in Sanela Hudovernik


                  Andarsari in Ningtyas 2019). To je še posebej razvidno pri vodenju prora-
                  čuna, varčevanju, nadzorovanju stroškov, upravljanju dolga in sodelovanju
                  na borzi vrednostnih papirjev (Andarsari in Ningtyas 2019). Vendar so rezul-
                  tati raziskave, ki jo je leta 2023 izvedla Evropska komisija (European Commis-
                  sion Directorate-General for Communication, Ipsos European Public Affairs
                  2023),¹ pokazali nizko raven finančne pismenosti v državah članic Evropske
                  unije. Rezultati tudi kažejo, da je treba finančno izobraževanje nameniti zlasti
                  ženskam, mlajšim posameznikom, ljudem z nižjimi dohodki in nižjo stopnjo
                  splošne izobrazbe. Podobno poroča Organizacija za gospodarsko sodelova-
                  nje in razvoj (Organisation for Economic Co-Operation and Development –
                  OECD), ki na podlagi anket in raziskav ugotavlja, da potrošniki niso dovolj fi-
                  nančno pismeni in se ne zavedajo nujnosti finančne izobrazbe (OECD 2020b).
                  Zato od članic OECD pričakuje program finančnega izobraževanja na naci-
                  onalni ravni. Poleg tega predlaga, da se finančno izobraževanje začne čim
                  zgodneje (OECD 2020b).
                    Finančnoizobraževanjepomembnovplivanafinančnopismenostinvede-
                  nje otrok, zlasti če je intenzivno in ponujeno v »primernem trenutku« (Kaiser
                  in Menkhoff 2017). Sodelovanje v šolskih programih finančnega izobraževa-
                  nja lahko izboljšajo finančne zmožnosti otrok in mladostnikov (Amagir idr.
                  2018; Sherraden idr. 2011; Walstad, Rebeck in MacDonald 2010), zato je smi-
                  selno razmisliti, kako učencem na vseh stopnjah izobraževanja omogočiti
                  kakovostno finančno izobraževanje. To lahko vključuje integracijo finančnih
                  vsebin v učne načrte, uporabo interaktivnih učnih metod ter sodelovanje s
                  finančnimi strokovnjaki. Interaktivne učne metode, metode poučevanja, ki
                  vključujejo aktivno sodelovanje učencev v učnem procesu, bi lahko spod-
                  bujale učence k razmišljanju o financah in reševanju finančnih problemov,
                  namesto da bi pasivno sprejemali informacije. Poleg tega bi bilo smiselno
                  razvijati kritično mišljenje učencev za sprejemanje odgovornih finančnih od-
                  ločitev, kar lahko prispeva k njihovi finančni izobraženosti.

                  Finančna pismenost
                  Finančna pismenost je ena izmed novejših vrst pismenosti, ki je prepoznana
                  kot pomembna veščina za življenje. S strani OECD je opredeljena kot »posa-
                  meznikovo poznavanje in razumevanje finančnih pojmov in veščin« (OECD
                  2014, 33), pri čemer se veščine nanašajo na splošne kognitivne procese,

                 ¹ Raziskava je bila izvedena na zahtevo Evropske komisije, Generalnega direktorata za finančno
                  stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov. Merila je raven finančne pismenosti dr-
                  žavljanov članic EU med 29. marcem in 5. aprilom 2023; finančno pismenost obravnava z dveh
                  vidikov, tj. finančnega znanja in finančnega vedenja.


                  534
   529   530   531   532   533   534   535   536   537   538   539