Page 536 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Katarina Dolinar in Sanela Hudovernik

vzgoja oz. vloga družine (Antoni, Rootman in Struwig 2019; Chawla, Bhatia
in Singh 2022; Pleša Puljić, Puljić in Lukaš 2022). Otrok je namreč že od roj-
stva odprt za pridobivanje znanja in prvi, ki so v stiku z njim, so njegovi
starši, šele kasneje v njegovo življenje vstopijo institucije (vrtec, šola). Tako
ima vloga družine in vzgoje tudi močnejši vpliv na razvoj finančne pisme-
nosti, kot ga lahko kasneje v šoli dosežemo s poučevanjem finančnih vsebin
pri enem predmetu. Kljub temu pa se poudarja pomen finančnega izobraže-
vanja v okviru obveznega šolanja, saj imajo mnogi starši sami nizko stopnjo
finančnepismenosti in posledično o temne(z)morejo ustrezno poučiti svojih
otrok (Terták 2022).

Finančna pismenost v Sloveniji in Evropi
Finančno pismenost med mladimi se preverja v sklopu raziskave PISA, ki de-
luje pod okriljem OECD. Obravnavajo jo v smislu vsebine, procesov in konte-
kstov. Naloge tako preverjajo posamezne omenjene komponente in so raz-
deljene na pet ravni znanja, pri čemer druga raven predstavlja osnovno ra-
ven, peta raven pa najvišjo raven znanja (OECD 2014). Raziskave so do sedaj
izvedli v letih 2012, 2015 in 2018. V vseh letih so prišli do enotnih ugotovitev,
in sicer da je finančna pismenost med mladimi (15-letniki) nizka. Rezultati so
pokazali, da niti vsi sodelujoči ne dosegajo osnovne ravni znanja. V letu 2012
15 sodelujočih ni doseglo osnovne ravni znanja, v letu 2015 22 ter v letu
2018 24. V vseh letih je bil nizek tudi delež tistih, ki so dosegli najvišjo ra-
ven (peto), in sicer leta 2012 in 2018 10 ter leta 2015 12 (OECD 2014; 2017;
2020a).
Slovenija je v raziskavi finančne pismenosti med mladimi sodelovala le leta
2012, ko je dosegla rezultate pod povprečjem, ki ga določi OECD (500 točk).
Osnovno raven je v Sloveniji takrat doseglo 82 mladih (povprečje OECD
je bilo 85), najvišjo raven pa le 6 (<povprečje OECD je bilo 10) (OECD
2014). V raziskavah, ki so se odvijale v naslednjih letih, Slovenija ni sodelovala;
tako ni novejših podatkov o stopnji finančne pismenosti med mladimi pri
nas.
Pri oceni finančne pismenosti 15-letnih dijakov je leta 2018 sodelovalo 20
držav. To je bila tretja tovrstna raziskava, Slovenija je sodelovala le pri prvi.
Sklep raziskav v vseh letih je bil, da je treba izboljšati stopnjo finančne pisme-
nosti medmladimi (OECD2014;2017;2020a).Ugotovljenesobilevelikerazlike
med državami, kar sovpada tudi z različnimi pristopi, ki jih imajo države do
podajanja finančnih vsebin v šolah (OECD 2014). Tako so podali predlog, da
se predmeti v šolah dopolnijo s specifičnimi vsebinami finančne pismeno-
sti (OECD 2017), ter priporočilo, da se finančna pismenost mladih krepi tudi

536