Page 555 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovina pouka matematike od neolitika do digitalne dobe

računski formalizem, pa mu moramo priznati zasluge, ki jih ima za razvoj ra-
čunskega pouka. Njegova dela so številne pedagoge (Tillicha, Harnischa, Di-
esterwega, Grubea) 19. stoletja spodbudila, da so začeli preučevati in razvijati
računski pouk ter ga s tem neprenehoma izboljševali. Med Slovenci, ki so za-
čeli vanj vnašati nove ideje, moramo omeniti F. Močnika, ki velja za glavnega
reformatorja računskega pouka v osnovnih in srednjih šolah v bivši Avstriji
ter preko njenih meja. Močnik je bil pristaš t.i. monografske metode, ki vsako
posamezno število prikaže kot individuum v vseh njegovih odnosih, tako da
iz tega same po sebi izhajajo posamezne računske operacije. Poleg tega je za-
snoval tudi novo pot pri poučevanju geometrije: začel je s fizičnimi telesi, od
tega prešel na geometrijska telesa in nato na ploskve, črte ter točke (Močnik
1994). Načela računskega pouka pedagogov 19. stoletja je v veliki meri upo-
števal pedagog E. Hientschel na začetku 20. stoletja. Njegove računice so bile
vrsto let zgled računskega pouka. Vpeljal je koncentrično razporeditev učne
vsebine in s tem veliko prispeval k smiselni gradnji učnega načrta, zlasti za
aritmetiko.

Od preteklosti k sedanjosti
Veliko prelomnico v poučevanju matematike je na začetku 20. stoletja po-
menila konferenca v Meranu (1905). Zbrani znanstveniki so skušali računstvo
prilagoditi otrokovim psihofizičnim sposobnostim, upoštevajoč pri tem re-
zultate mladinske psihologije in eksperimentalne pedagogike. Predvsem so
želeli, da naj bi pouk računstva in geometrije razvijal funkcionalno mišlje-
nje,konkretnozaznavanjeprostorskihodnosovterodkrivalmatematičneod-
nose v naravi, družbi in življenju (Klopčič in Klopčič 1955). Znanstveniki, ki so
pomembno vplivali na razvoj matematike v prvi polovici 20. stoletja, so bili V.
Prihoda, J. Kühnel in J. Wittmann. Kljub temu da so vložili veliko truda, da bi
izboljšali pouk matematike, pa lahko zaključimo, da se je matematični pouk
vse do srede 20. stoletja omejeval zgolj na potrebo, da se učencu nudi ne-
pogrešljive instrumente za praktične aktivnosti; to je le pridobivanje prepo-
trebne tehnike za štiri osnovne računske operacije. Učenci so se torej učili
samo »praktične« aritmetike. Geometrija je bila manj pomembna; njen pouk
je bil zožen samo na načrtovanje likov, izdelavo modelov teles, računanje ob-
segov in ploščin likov ter površin in prostornin teles.

Sedanjost (od sredine 20. stoletja do danes)
Leto 1950 je čas, ki označuje začetek velikih sprememb pouka matematike
v svetu. Tega leta so znanstveniki, med katerimi so bili psiholog J. Piaget,
matematik G. Choquet in pedagog C. Gattegno, formirali komisijo Comission

555