Page 557 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovina pouka matematike od neolitika do digitalne dobe

Preglednica 1 Brunerjev model usvajanja matematičnih pojmov
Enaktivna (konkretna) raven . Zastavitev izhodiščne problemske situacije
. Analiza izhodiščne problemske situacije
. Izvedba aktivnosti (igranje situacij, predstavitev
s predmeti)
Ikonična (grafična) raven . Shematizacija dejavnosti (risba, skica)
. Izvedba dejavnosti v različnih drugih situacijah
. Shematizacija dejavnosti s sistematičnimi prikazi
(preglednica, kombinatorično drevo, puščični diagram)
Simbolna raven . Prikaz dejavnosti v še splošnejši obliki (nastavitev računa
za posamezen primer)
. Posplošitev problema
. Uporaba razvitega pojma v novi situaciji (razviti pojem
deluje kot instrument)

vati, da za izboljšanje pouka matematike zadostuje samo vpeljava sodobnih
vsebin, in pri tem pustiti vnemar pristope poučevanja in učenja. Tako so naj-
prej v zahodni Evropi in Severni Ameriki, nekoliko kasneje pa po celem svetu
pričeli z novimi pristopi poučevanja in učenja, ki so imeli teoretično oporo v
delih psihologov, kot so Piaget, Bruner, Bloom, Galjperin, Gagne idr.
V tej fazi so pri pouku matematike pridobila na pomembnosti načela
osebne aktivnosti oz. aktivnega sodelovanja otroka. Postalo je nujno ma-
tematične vsebine vpeljati z aktivnostmi, ki so temeljile na otrokovem razi-
skovanju. Čeprav se je v drugi fazi sprememb pouk matematike izboljšal, saj
so prečistili vsebine in uporabljali učencem primerne oblike ter metode, pa
se je matematiko učilo kot disciplino, ki je zaprta sama vase (Valenti 1987).
Nekaj najpomembnejših novosti, ki so se vpeljale v tem času predvsem na
osnovi teoretičnih izhodišč kognitivne in konstruktivistične teorije poučeva-
njateručenja,so:Brunerjevmodelusvajanjamatematičnih pojmov,taksono-
mije matematičnih vsebin po Gagneju, sodobni načini poučevanja in učenja
(raziskovalni in problemski pouk, izkustveni pouk, aktivni pouk ...) ter vpe-
ljava obdelave podatkov.

Brunerjev model usvajanja matematičnih pojmov
Učenec na razredni stopnji pri usvajanju novih pojmov »prehodi« tri ravni
(preglednica 1). Enaktivne, ikonične in simbolne ravni ne smemo gledati sta-
tično, kot da bi proces učenja pojmov potekal najprej samo enaktivno, nato
ikonično in slednjičsimbolično.Terazličnepredstavitveneravni moramo poj-
movati zelo fleksibilno in jih različno vključevati v pouk, lahko si sledijo zapo-
redno, npr. konkretno enaktivnost prenesemo v sliko in nato sliko opišemo

557