Page 559 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Zgodovina pouka matematike od neolitika do digitalne dobe

opišeta z raziskovanjem kot: projektno zasnovano učenje (pri čemer termin
projekt predstavlja širši sklop učnih izkušenj), problemsko učenje in učenje
skozi načrtovanje. V priporočilih za učenje z raziskovanjem sta izpostavili po-
trebo po uvajanju prehoda od deduktivnega k induktivnem pristopu pri po-
učevanju, ki, ob ustreznem učiteljevem vodenju, daje več prostora opazova-
nju, eksperimentiranju in samoizgradnji znanja učencev.
Evropska komisija (European Commission 2007) učenje z raziskovanjem
opredeljuje kot kombinacijo teoretičnega znanja in razumevanja ter praktič-
nega znanja, spretnosti in veščin. Pristop temelji na več načelih: neposredna
izkušnjajepot do razumevanja;učenci morajo raziskovalno vprašanjeali pro-
blem razumeti, zato ga morajo tudi sami opredeliti, določiti, usvojiti; pri uče-
nju z raziskovanjem razvijajo procesna znanja (spretnosti, veščine); učenje
z raziskovanjem ni le manipuliranje s snovmi, pripomočki, idr., je predvsem
miselna dejavnost; uporaba sekundarnih virov dopolnjuje neposredno izku-
šnjo; raziskovanje je sodelovanje, je delo v skupini.
Pri učenju z raziskovanjem učenci: prepoznavajo probleme, kritično preso-
jajo/vrednotijo, razlikujejo med alternativami, načrtujejo raziskave, razisku-
jejo domneve/hipoteze, iščejo informacije, konstruirajo modele, razpravljajo
s sošolci, oblikujejo koherentne argumente, zaključke (European Commis-
sion 2007).
V okviru poučevanja matematike z raziskovanjem je problem več kot zgolj
določena naloga, vaja ali dejavnost. Problem je odprt v smislu, da zahteva
aktivno udeležbo učencev pri eksperimentiranju, postavljanju hipotez glede
možnih rešitev, sporočanju hipotez in možnih strategij reševanja ter morda
tudi pri postavljanju dodatnih vprašanj, na katera bo treba odgovoriti med
procesom reševanja problema.
Primer izziva za raziskovalno učenje: če vse tri dolžine stranic trikotnika tri-
krat povečamo, koliko bo ploščina povečanega trikotnika v primerjavi s plo-
ščino prvotnega trikotnika? (Antoliš idr. 2019)
Pristopi reševanja in raziskovanja problema so odvisni od predznanja.
Učenci lahko ustvarijo veliko število trikotnikov, jih povečajo, zberejo rezul-
tate in formulirajo hipoteze o povečanju ploščine. Nadalje lahko raziščejo
posebne primere (npr. pravokotne trikotnike) in algebrsko izpeljejo hipo-
tezo o tem, koliko večja bo povečana ploščina. Različne strategije reševanja
lahko učenci med sabo primerjajo in o njih razpravljajo. Na osnovi izkušenj,
ki so jih pridobili, zgradijo lastno znanje o preučevanem problemu.
Goldin in Nina Shteingold (2001) navajata različne razloge za učenje mate-
matike skozi reševanje in raziskovanje problemov: pri reševanju in raziskova-
nju problemov povezujemo različne matematične vsebine; razvijamo višje

559