Page 556 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mara Cotič, Daniel Doz, Matija Jenko in Amalija Žakelj

Internationale pour l’Etude et l’Amelioration de l’Enseignement des Mathe-
matiques (CIEAEM). Veliko so razpravljali o sodobni matematiki in razvojni
psihologiji; tako se je porodila ideja o koreniti reformi pouka matematike na
vseh stopnjah šolanja.
Po letu 1960 so se začeli v večini držav procesi prenove (ta je bila medna-
rodnega značaja), v katerih so sodelovali tako matematiki kot psihologi, pe-
dagogi in učitelji (Valenti 1987; Franchi 1992). Pri prenovi pouka matematike
so se pojavile različne tendence, ki so bile največkrat neskladne in med seboj
divergentne. Ta prenova je potekala v treh fazah: spremembe vsebin, spre-
membe pristopov poučevanja in učenja ter spoznanje, da niso pomembne
samo vsebine in pristopi, ampak predvsem otrok oz. učenec, ki mu so vse-
bine in pristopi namenjeni.
Do tega spoznanja so prišli v 80. letih najprej v državah zahodne Evrope in
Severne Amerike (Valenti 1987; Pellerey 1995).
V prvi fazi so bili prepričani, da je dovolj, če v pouk matematike dodajo
samo nove vsebine. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je namreč razvila nova
matematična veja – teorija množic Georga Cantorja (1845–1918), ki je zelo hi-
tro prodrla na večino področij klasične matematike, ne samo s svojo simbo-
liko in terminologijo, temveč tudi s svojimi pogosto značilno novimi meto-
dami. Po celem svetu je teorija množic prodrla tudi v pouk matematike na
vseh stopnjah šolanja. Govorilo se je o »novi matematiki« oz. »moderni ma-
tematiki« ali premièrevogue (fr.), kot je to imenovala matematičarka Z. Krygo-
wska (Valenti 1987). Devide (1984) ugotavlja, da se je pri vpeljavi novih vsebin
v šole nevarno pretiravalo, in to ne samo v prostoru bivše SFRJ, ampak bolj
ali manj povsod po svetu, kjer so jajčaste sličice (Eulerjevi diagrami) v barvah
preplavile učbenike. Že v prvem razredu so se pojavile množice z logiko, kon-
cept števila je učenec spoznaval kot kardinalnost ekvipolentnih množic, tudi
aritmetične operacije so temeljile na operacijah med množicami, geometrija
pa je bila vpeljana kot študij topoloških transformacij. V tistem času se je »po-
zabljalo«, da je tisti del teorije množic, ki ga lahko z uspehom uporabljajo v
osemletkah, izjemno elementaren, zahtevnejših vsebin iz teorije množic pa
otrok na tej stopnji razvoja ne bi mogel usvojiti.
S kongresom International Comission on Mathematical Instruction (ICMI)
leta 1972, na katerem je R. Thom izzval polemiko s svojim predavanjem Mo-
derna matematika: obstaja?!, se je začela druga faza sprememb pouka ma-
tematike. Raziskave, ki so jih v tistem času izvedli v osnovnih šolah po svetu,
so pokazale, da so otroci nespretni računarji in slabi reševalci matematičnih
problemov, vezanih na konkretne življenjske situacije (Valenti 1987; Franchi
1992).Stemiraziskavamisougotovili,dajebilonaivnoinnesmiselnopričako-

556