Page 556 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision
P. 556

Mara Cotič, Daniel Doz, Matija Jenko in Amalija Žakelj


                  Internationale pour l’Etude et l’Amelioration de l’Enseignement des Mathe-
                  matiques (CIEAEM). Veliko so razpravljali o sodobni matematiki in razvojni
                  psihologiji; tako se je porodila ideja o koreniti reformi pouka matematike na
                  vseh stopnjah šolanja.
                    Po letu 1960 so se začeli v večini držav procesi prenove (ta je bila medna-
                  rodnega značaja), v katerih so sodelovali tako matematiki kot psihologi, pe-
                  dagogi in učitelji (Valenti 1987; Franchi 1992). Pri prenovi pouka matematike
                  so se pojavile različne tendence, ki so bile največkrat neskladne in med seboj
                  divergentne. Ta prenova je potekala v treh fazah: spremembe vsebin, spre-
                  membe pristopov poučevanja in učenja ter spoznanje, da niso pomembne
                  samo vsebine in pristopi, ampak predvsem otrok oz. učenec, ki mu so vse-
                  bine in pristopi namenjeni.
                    Do tega spoznanja so prišli v 80. letih najprej v državah zahodne Evrope in
                  Severne Amerike (Valenti 1987; Pellerey 1995).
                    V prvi fazi so bili prepričani, da je dovolj, če v pouk matematike dodajo
                  samo nove vsebine. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je namreč razvila nova
                  matematična veja – teorija množic Georga Cantorja (1845–1918), ki je zelo hi-
                  tro prodrla na večino področij klasične matematike, ne samo s svojo simbo-
                  liko in terminologijo, temveč tudi s svojimi pogosto značilno novimi meto-
                  dami. Po celem svetu je teorija množic prodrla tudi v pouk matematike na
                  vseh stopnjah šolanja. Govorilo se je o »novi matematiki« oz. »moderni ma-
                  tematiki« ali premièrevogue (fr.), kot je to imenovala matematičarka Z. Krygo-
                  wska (Valenti 1987). Devide (1984) ugotavlja, da se je pri vpeljavi novih vsebin
                  v šole nevarno pretiravalo, in to ne samo v prostoru bivše SFRJ, ampak bolj
                  ali manj povsod po svetu, kjer so jajčaste sličice (Eulerjevi diagrami) v barvah
                  preplavile učbenike. Že v prvem razredu so se pojavile množice z logiko, kon-
                  cept števila je učenec spoznaval kot kardinalnost ekvipolentnih množic, tudi
                  aritmetične operacije so temeljile na operacijah med množicami, geometrija
                  pa je bila vpeljana kot študij topoloških transformacij. V tistem času se je »po-
                  zabljalo«, da je tisti del teorije množic, ki ga lahko z uspehom uporabljajo v
                  osemletkah, izjemno elementaren, zahtevnejših vsebin iz teorije množic pa
                  otrok na tej stopnji razvoja ne bi mogel usvojiti.
                    S kongresom International Comission on Mathematical Instruction (ICMI)
                  leta 1972, na katerem je R. Thom izzval polemiko s svojim predavanjem Mo-
                  derna matematika: obstaja?!, se je začela druga faza sprememb pouka ma-
                  tematike. Raziskave, ki so jih v tistem času izvedli v osnovnih šolah po svetu,
                  so pokazale, da so otroci nespretni računarji in slabi reševalci matematičnih
                  problemov, vezanih na konkretne življenjske situacije (Valenti 1987; Franchi
                  1992).Stemiraziskavamisougotovili,dajebilonaivnoinnesmiselnopričako-


                  556
   551   552   553   554   555   556   557   558   559   560   561