Page 68 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jovita Pogorevc Merčnik in Tina Štemberger

poslovne sposobnosti, ko sme mladostnik v strokovnem centru ostati le, če
v to pisno privoli.
Za mlade, ki imajo izkušnjo bivanja v instituciji, se ugotavlja, da se pri osa-
mosvajanju soočajo s številnimi težavami in so prepoznani kot močno ran-
ljivi glede socialne izključenosti, so slabo opolnomočeni za soočanje z vi-
sokokonkurenčnim trgom dela, s stanovanjskim trgom, z nestabilnostjo in
s kompleksnostjo socialnih odnosov ter z zahtevami po oblikovanju identi-
tet pod vplivom izobraževalno-komunikacijske tehnologije in potrošništva,
na kar je pokazala mednarodna raziskava International Research Network on
Transition to Adulthood from Care (Pinkerton 2011). Zaradi tega ti mladi pri
vključevanju v socialno okolje po zaključenem bivanju v strokovnem centru
oz. v procesu osamosvajanja potrebujejo več pomoči in podpore kot njihovi
vrstniki, ki živijo pri starših.

Problematika vključevanja mladostnikov v socialno okolje
po zaključenem bivanju v strokovnem centru
Vključitev mladostnika v socialno okolje po zaključenem bivanju v instituciji
je lahko težavna, tudi zato, ker poteka v obdobju mladostništva. S to pro-
blematiko se od leta 1990 ukvarjajo mnoge evropske raziskave, ki preučujejo
mladostniški način življenja in ugotavljajo, da mladostniki dlje živijo s starši,
saj se podaljšuje njihovo izobraževanje, pojavlja se brezposelnost mladih,²
prihaja do poznejšega ustvarjanja družine (Groinig in Sting 2019). Mladi so
vse bolj odvisni od pritiskov drugih institucij (trg delovne sile, izobraževalni
sistem, sistem socialnega skrbstva,³ sistem socialnega zavarovanja, zdravja)
(Beck 1997 v Ule 2008). Tveganja pa se še posebej povečajo pri tistih, ki nimajo
ustrezne ekonomske in socialne podpore pri svojih družinah, so nezaposljivi
oz.jimgrozi dolgoročnanezaposljivost (Ule2012),zaradi česarjeosamosvaja-
nje postalo že samo po sebi relativno stresno obdobje (Radić Bursać in Jeđud
Borić 2013).
Zamladostnike,kiimajoizkušnjobivanjavinstituciji,velja,dajenjihovpro-
ces osamosvajanja tristopenjski, pri čemer poleg procesa razvoja lastnega
razmišljanja in vpliva sprememb, ki se dogajajo v družbi, tretjo stopnjo pred-
stavlja vstop v socialno okolje oz. izstop iz institucije (Malmberg in Trempala
1997 v Žižak, Koller-Trbovič in Jeđud 2005).
Povzamemo torej lahko, da je proces vključevanja mladostnikov v socialno
okolje po zaključenem bivanju v instituciji zahteven, še posebej v primerjavi z

² Oz. gre za prekarne oblike zaposlovanja (Ule 2012).
³ Zdaj imenovan organ socialnega varstva.

68