Page 69 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Pripravljenost mladostnikov za nadaljevanje izobraževanja

mladostniki, ki imajo ob vzpostavljanju samostojnega življenja podporo dru-
žine in pri katerih se praviloma ne sprašujemo o najprimernejšem času od-
hoda iz izvorne družine (Höjer in Sjöblom 2011).

Pomen izobraževanja mladostnikov, ki se po zaključenem bivanju
v strokovnem centru vključujejo v socialno okolje
Izobrazba je za mladostnike z izkušnjo bivanja v strokovnem centru po-
membna, saj je to izhodišče za iskanje službe oz. zaposlitve, kar si mora mla-
dostnik po zaključenem bivanju v instituciji zagotoviti za lastno preživetje
(Arnau-Sabatés in Gilligan 2015).
Kljubtemuseugotavlja,daseza temladostnike bolj kotvključevanjev
daljše izobraževanje promovira zgodnja pridobitev poklicne ali nižje izo-
brazbe in kvalifikacij, in sicer z namenom, da se tisti od njih, ki bivanje v
instituciji zaključijo v zgodnjih letih, čimprej vključijo v trg dela, ter tudi zato,
ker jim strokovnjaki ne zaupajo, da bodo daljše izobraževanje uspešno kon-
čali, pri čemer so interesi mladih spregledani (Groinig in Stein 2019).
V slovenskem prostoru mladostnikom z izkušnjo bivanja v strokovnem
centru možnosti za daljšo vključenost v proces izobraževanja omejuje tudi
interno izobraževanje v nekaterih strokovnih centrih, ki omogoča izučitev
le za nekaj poklicev, kar smo zasledili v Zavodu za vzgojo in izobraževanje
Logatec (Strokovni center Logatec b.l.), ki omogoča pridobitev poklicev po-
močnik v tehnoloških procesih, obdelovalec lesa in avtokaroserist, ter tudi
v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora (b.l.), kjer lahko mladostniki
pridobijo poklice gastronom – hotelir, pomočnik v biotehniki in oskrbi, izde-
lovalec oblačil ter administrator.
O usmerjanju v izobraževanja, ki omogočajo hitro zaposlitev, poročajo
mladostniki z izkušnjo bivanja v instituciji na Madžarskem, ki pravijo, da so
bili usmerjeni v odločitev za kratke poklicne tečaje, s katerimi so pridobili
nizko stopnjo kvalifikacij in jih niso nujno pripeljali do zaposlitve, ter da izo-
braževanjeni potekalo vskladuz njihovimizmožnostmi(JacksoninCameron
2012). Za madžarske mladostnike z izkušnjo bivanja v instituciji se je v primer-
jalni raziskavi, kjer so njihovo izobrazbo primerjali z izobrazbo mladostnikov
iz Španije, Danske, Anglije in Švedske, izkazalo, da je največ mladostnikov
zaključilo le obvezno izobraževanje, v ostalih navedenih državah pa je pre-
poznan visok delež mladih, ki so pridobili zgolj poklicne kvalifikacije (Jackson
in Cameron 2012).
Omejitev na izučitev neke spretnosti (poklicna šola) je prepoznana tudi pri
mladostnikih, ki so bivanje v instituciji zaključili v Avstriji. Razpoložljivi po-
datki namreč kažejo, da je med njimi 70 zaposlenih z zaključeno poklicno

69