Page 70 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Jovita Pogorevc Merčnik in Tina Štemberger

šolo ali takšnih, ki se za izbran poklic še usposabljajo, le 2 jih je vključe-
nih v višje izobraževanje (Groinig in Stein 2019). Podobne ugotovitve veljajo
tudi za Jordanijo, kjer je bilo ob odhodu iz institucije 61 mladostnikov brez
poklicne kvalifikacije, med zaposlenimi pa jih je večina opravljala delo, kjer
ni potrebnih posebnih veščin (nekvalificirano delo), za kar prejemajo nizko
plačilo (Ibrahim in Howe 2011). Za Anglijo so za obdobje 2013–2014 ugotovili,
da delež 19-letnikov, ki niso vključeni v izobraževanje, usposabljanje ali za-
poslitev, znaša 15, med njimi pa je 41 takšnih, ki imajo izkušnjo bivanja v
instituciji (National Audit Office 2015).
Čeprav se kaže trend, da mladostniki z izkušnjo bivanja v instituciji dose-
žejo le poklicno stopnjo izobrazbe, ki po zaključku bivanja v instituciji ne za-
gotavlja zaposlitve, je jasno, da je izobrazba zanje pomembna. To je navedla
večina (93) vodij socialnih služb na Švedskem, ki ob tem še opozarjajo na
ovire, s katerimi se pri doseganju stopnje izobrazbe srečujejo mladi z izkušnjo
bivanja v instituciji. To so nizka podpora staršev, lastna nizka pričakovanja ter
izkušnje zlorabe in zanemarjanja v izvornih družinah (Höjer in Sjöblom 2011).
Zaključek in vključevanje v izobraževanje pri mladostnikih z izkušnjo bi-
vanja v instituciji sta v precejšni meri povezana tudi s stabilnostjo na drugih
področjih, kot so bivanjski pogoji, zdravje in finančna sredstva. Če pride do
težav na katerem od teh področjih, lahko to povzroči tudi prenehanje izobra-
ževanja, zato je pomembno, da imajo mladostniki možnost vrnitve v izobra-
ževanje tudi pozneje (HM Government 2016).
V slovenskem prostoru s podatkom, kolikšen je delež mladostnikov, ki po
zaključenem bivanju v strokovnem centru nadaljujejo in zaključijo izobraže-
vanje, ne razpolagamo, prav tako ne s podatkom o morebitnem nadaljevanju
šolanja po odhodu iz strokovnega centra. Na voljo so le starejši podatki, ki ka-
žejo, da se 24,2 mladostnikov po zaključenem bivanju v strokovnem centru
ne zaposlinitinešola(Škoflek 1989).
Pozitivne premike v smeri večanja možnosti za vključenost v izobraževanje
teh mladostnikov omogoča sprejeta zakonodaja, ki ureja delovanje strokov-
nih centrov (Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenj-
skimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI) 2020) in je
zajela tudi področje izobraževanja ter zaposlovanja mladostnikov z izkušnjo
bivanja v strokovnem centru, saj se normativno ureja delovanje produkcijske
šole, ki omenjeni populaciji omogoča ponovno vključevanje v redni šolski
proces oz. ji nudi podporo pri iskanju dela (Krajnčan, Vukovič in Pfeifer Vr-
hunc 2021). Ureditev legitimnosti že delujoče produkcijske šole ter možnost
za ustanovitev še več takšnih zagotovo prispevata k zmanjšanju osipa mla-
dostnikov z izkušnjo bivanja v strokovnem centru.

70