Page 95 - Pedagoška vizija / A Pedagogical Vision

Mentoriranje zaključnih del in komunikacija med mentorjem ter mentorirancem

in preko e-pošte (r = –0,442, p < 0,01). Več kot je med mentorjem in študen-
tom komunikacije v živo, manj je je preko e-pošte, in obratno. Pomembna
negativna, sicer nizka povezava (r = –0,211, p <0,01) se je pokazala tudi med
načinom komuniciranja preko e-pošte in pogostostjo srečanja. Več kot je sre-
čanj, manj je komunikacije preko e-pošte, in obratno.

Sklep
Na podlagi preučevanega področja ugotavljamo, da je vloga mentorja v slo-
venskem visokošolskem prostoru še slabo raziskana, kar sta izpostavili tudi
Nina Krmac (2022) in Majda Cencič (2020). Tudi v tuji literaturi je področje
slabše raziskano. To ugotavljajo tudi Annelie Ädel idr. (2023) in poudarjajo,
da bi bilo treba izvajati tudi longitudinalne raziskave, ki bi pokazale, kako se
odnosmedmentorjemin mentorirancemskozi časspreminja,dabi tako lažje
razumeli, kateri dejavniki so tisti, ki pomembno vplivajo na vlogo mentorja
in delo med njim ter mentorirancem.
Nasploh pa ugotavljamo, da je še bistveno manj raziskav o vlogi študenta
znotraj tega procesa in o dejavnikih, ki se navezujejo na delo študenta in vpli-
vajo na uspešno mentorstvo. Smiselno bi bilo podrobneje raziskati aktivno
vlogo študenta, odgovornost, komunikacijske veščine, samostojno učenje
in medosebno dinamiko. Poglobljeno razumevanje teh vidikov bi lahko po-
membnoprispevalokrazumevanjuinizboljšanjumentorstvanavečnačinov.
Prvič, omogočilo bi bolj strukturiran in ciljno usmerjen pristop k mentorstvu,
kjer bi tako mentorji kot študenti natančno vedeli, kaj se od njih pričakuje.
Drugič, identificiranje ključnih kompetenc in veščin, ki jih študenti potrebu-
jejo za uspešno pripravo zaključnega dela in sodelovanje z mentorjem v tem
procesu, bi lahko vplivalo na razvoj novih izobraževalnih programov in uspo-
sabljanj za študente. Nenazadnje pa bi takšne raziskave lahko razkrile speci-
fične izzive in ovire, s katerimi se študenti soočajo v procesu mentorstva, kar
bi omogočilo razvoj strategij za njihovo premagovanje.
Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da sta za študente pri izbiri mentorja
pomembni predvsem njegova odzivnost med predavanji in vajami ter stro-
kovnost na področju, ki ga preučuje in predava študentom. Pomembnost
prave izbire mentorja so pokazale tudi razlike v rezultatih med tistimi men-
toriranci, ki jim je bil dotični mentor prva izbira, in ostalimi. Splošno zado-
voljstvo z odnosom z mentorjem je bilo višje pri tistih, ki jim je bil mentor
prva izbira. Podrobneje smo raziskali tudi pogostost srečanj in način komu-
nikacije med mentorjem ter mentorirancem. Najpogostejši način komunika-
cije poteka po e-pošte, najredkejši pa je po telefonu. Na podlagi rezultatov je
bilo ugotovljeno, da več kot je med mentorjem in študentom komunikacije v

95