Page 73 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

11

Metoda za in proti

Metoda za in proti (lat. pro et contra) prinaša sistematično raziskovanje in
analizo argumentov v razpravah, pri odločanju in reševanju problemov. S
svojim strukturiranim pristopom omogoča celovit pregled različnih stališč
in njihovih utemeljitev, kar vodi k boljšemu razumevanju teme ter pod-
pira proces kritičnega razmišljanja in odločanja. Uporaba te metode lahko
privede do bolj uravnoteženih odločitev, prepričljivejših argumentov ter
boljšega sodelovanja in razumevanja med udeleženci razprav.

Metoda za in proti, znana tudi kot metoda argumentacije ali analize argu-
mentov, je pristop, ki se pogosto uporablja pri razpravljanju o določeni temi,
problemu ali odločitvi. Temelji na sistematiziranem raziskovanju različnih ar-
gumentov, ki govorijo v korist ali proti določeni stališču, ter analizi njihove
utemeljenosti, prepričljivosti in relevantnosti. Namen metode za in proti je
omogočiti boljše razumevanje kompleksnosti teme, spodbujati kritično raz-
mišljanje ter podpreti proces odločanja.
Pri metodi za in proti nastopata dve skupini, ki imata nasprotni mnenji.
Za razpravo so primerne teme: različne moralne dileme, etični vidiki znan-
stvenih odkritij, aktualni družbeni dogodki, različni teoretski pogledi na nek
pojav in ostale »sporne« teme. Skupina oblikuje zagovor svojega mnenja na
podlagi strokovne literature in izhodišč, ki jih predhodno pripravi učitelj. V
razpravi lahko sodelujejo vsi člani skupine ali pa skupina določi predstav-
nika, ki govori v njenem imenu. Pri predstavitvi stališč se študenti nasprotnih
skupin soočijo v neposrednem govornem »dvoboju«. Lahko pa predstavnik
skupine predstavi stališče, druga skupina pa ima nekaj časa, da postavi vpra-
šanja, išče nekonsistentnosti v zagovoru ali z nasprotnimi dokazi zmanjšuje
verodostojnost nasprotne strani. Razprava za in proti je po navadi tekmo-
valna, zmaga prepričljivejša skupina (Puklek Levpušček in Marentič Požarnik,
2005).

Učni cilji
Pri metodi za in proti se učni cilji nanašajo na razvijanje in poglabljanje vi-
dikov določene teme, krepitev zbranosti, zmožnost vživljanja v argumente
drugih ter spodbujanje aktivnega sodelovanja pri obravnavi teme (Brečko,
2002).
Opisana metoda spodbuja in razvija tudi kritično mišljenje (konstruiranje,
zagovarjanje, analiziranje in presojanje argumentov), aktivno učenje, izgraje-

73