Page 75 - Z vseživljenjskim učenjemdo družbe prihodnosti

Prostor

gumente, nato sledi prepričevanje. Zmaga prepričljivejša skupina (Brečko,
2002).
Če prirazpravisodeluje tudiskupina,kiposluša, so njeničlani tudi med
razpravo aktivni in si zapisujejo potek razprave ter argumente obeh glavnih
skupin, analizirajo in vrednotijo. Po koncu razprave lahko poslušalci z dvigom
rok ali s tajnim glasovanjem razsodijo, katera skupina je prepričljiveje zago-
varjala svoje stališče oz. argumenti katere skupine so bili močnejši. V naspro-
tnem primeru pa to naredi učitelj ali profesor (Vesel, 2003).

Prostor
Prostor mora omogočati delovanje dveh skupin. Priporočljiva je takšna raz-
poreditev miz in stolov, da se lahko hitro in brez težav oblikujeta dve skupini.
Zelo priporočljivo je, da je v prostoru tudi govorniški pult, za katerim udele-
ženci zagovarjajo svoja stališča in jih argumentirajo. Izstopitev iz lastne sku-
pine pred javnost in hoja do govorniškega pulta spodbujata, dodajata argu-
mentiranju ostrino in jedrnatost. Poleg vsega dobi metoda nekakšen igralski
pridih. To olajša kasnejše distanciranje od stališč in argumentov, sicer izreče-
nih, ne pa tudi lastnih udeležencem (Brečko, 2002).

Vloga učitelja ali profesorja
Učitelj ali profesor v razpravah običajno prevzema manj usmerjevalno vlogo.
Kadar želi spodbuditi aktivno udeležbo vseh študentov, je predvsem v vlogi
aktivnega poslušalca. Tako v primeru soočenja različnih mnenj le-teh ne
vrednoti, prav tako ne izraža lastnega mnenja niti ne uveljavlja spoznanja,
ki ga ponuja stroka. Najprej poskuša spodbuditi različne strani, da jasno izra-
zijo svoje mnenje ter argumente zanj. Z dodatnimi vprašanji študentom ali
učencem omogoči, da poglobijo površen odgovor, ter jih usmerja k pravil-
nemu odgovoru. Prav tako s povzemanjem bistvenih točk stališča omogoči,
da študent ali učenec sliši, kar je povedal, in nato s svojim razmišljanjem na-
daljuje ali pa prepozna napako oz. nekonsistentnost v svojem razmišljanju.
Prav tako mora učitelj ali profesor v razpravi postavljati odprta vprašanja.
Alternativna vprašanja mora spremljati zahteva po argumentaciji. Sugestiv-
nim vprašanjem, v katerih se skriva tudi odgovor, naj se učitelj ali profesor
poskuša izogniti. Po zastavljenem vprašanju je študentom ali učencem treba
dati dovolj časa za razmislek. Mnogokrat so učitelji obremenjeni z mislijo, da
študenti ne bodo pripravljeni sodelovati v razpravi. V razgovor je treba vklju-
čiti tudi molčeče in pasivne študente ali učence, sploh v situacijah, ko učitelj
zazna drobne nebesedne znake, ki izražajo željo po vključitvi v razpravo (na-
gib naprej, odkašljevanje, usmerjanje pogleda v učitelja, globok vdih ...).

75