Page 27 - Naša pedagoška pot

Od oddelka članice Univerze v Ljubljani do članice Univerze na Primorskem

nadaljnje iskanje ustreznosti in utemeljenosti profila učitelja drugega jezika
na razredni stopnji. Poleg uveljavljenega načela »en človek – en jezik« je stro-
kovnjake bolj vznemirjalo razmišljanje, kdo je primernejši za ta pouk: učitelj
jezikoslovec ali razredni učitelj, strokovnjak za zgodnje učenje jezika. Poleg
opredelitve timskega pouka tujega jezika, ustreznosti oblik poučevanja, uč-
nih strategij in načina vrednotenja dosežkov so strokovnjaki zgodnjega uče-
nja jezikov ponudili nekaj temeljnih rešitev. Po vzoru angleškega pouka na
zgodnji stopnji v drugih okoljih so strokovnjaki PA in UL FF zastavili didak-
tični pristop večjezičnega ozaveščanja v vrtcih, pripravili ustrezna gradiva in
učbenike za razredno stopnjo ter usposabljali vzgojitelje za senzibilizacijo za
tuji jezik v okviru vzgojnih dejavnosti.
Skupina avtorjev je v priročniku za učitelje s smernicami za učenje/pouče-
vanje tujega jezika v drugem triletju osnovne šole²² celostno zajela razse-
žnost uvajanjatujegajezikana razrednostopnjo. Irena Kovačičje v recenziji
priročnika zapisala:

Gradivo ni zgolj običajni »priročnik za učitelje«, marveč ima večje am-
bicije: učiteljem želi ponuditi osnovo za način razmišljanja in pedago-
ški pristop, ki bo dovolj skladen z razmišljanjem avtorjev in njihovim
konceptom poučevanja tujih jezikov na zgodnji stopnji, da bodo lahko
predlagani koncept uspešno uresničevali v praksi.

Po mnenju druge recenzentke, Barice Marentič Požarnik, je vsebina priroč-
nika ustrezna in ciljno usmerjena v novosti primarnega izobraževanja:

Vsekakor je struktura besedila (izbor in razpored poglavij) ter tudi ob-
delava in predstavitev rezultat visoke strokovnosti, dosedanjega študij-
skega in praktičnega ukvarjanja s to problematiko in (običajno nelah-
kega) interdisciplinarnega sodelovanja avtorjev.

Dokaz, da je priročnik doživel dolgoročno uporabo pri poučevanja dru-
gega/tujega jezika v šolski praksi, je dejstvo, da ga v različnih gradivih učitelji
in drugi strokovnjaki še vedno citirajo in uporabljajo v ta namen.
Po temeljitem premisleku je Pedagoška fakulteta v Ljubljani (Čok, Razdev-
šekPučko,Rojko)vsodelovanjuznekaterimistrokovnjakiFilozofskefakultete
(Skela, Komar, Grosman, Šuštaršič) pripravila tudi program izpopolnjevanja

²² Lucija Čok, Janez Skela, Berta Kogoj in Cveta Razdevšek Pučko, Učenje in poučevanje tujega je-
zika: smernice za učitelje v drugem obdobju osnovne šole (Ljubljana: Pedagoška fakulteta; Koper:
Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 1999).

27